10 let zapora za migranta, ki je pomagal ostarelim staršem na poti iz Sirije v Evropo

Boj proti teroristom po madžarsko

Madžarsko sodišče je 40-letnega Ahmeda Hameda obsodilo na desetletno zaporno kazen zaradi nelegalnega vstopa v državo in spodbujanja migrantov k nasilju nad policisti v t. i. vojni pri Röszkeju.

Do »vojnega« dogodka je prišlo na madžarsko-srbski meji 15. septembra lani, na dan, ko je Madžarska mejo s Srbijo zaprla za begunce. V spopadu z migranti, ki so želeli vstopiti v državo, so policisti uporabljali gumijevke in solzivec, protestniki pa so vanje metali kamenje. Ranjenih je bilo sto migrantov, med njimi ženske in otroci, pa tudi 20 policistov, ki jih je zadelo kamenje. Nasilje policistov je celo srbski premier Aleksandar Vučić označil za »brutalno«, generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je bil »šokiran«.

Madžari so aretirali deset migrantov, med njimi Ahmeda Hameda, ki naj bi bil po megafonu grozil uradnikom na meji in kamenjal policiste. Hamed je na sojenju trdil, da ni nikomur grozil, temveč je skušal v angleščini posredovati med policijo in protestniki ter umiriti razmere. Zanikal je metanje kamenja. Navedel je še, da bi, ker je ciprski državljan, v Madžarsko lahko vstopil zakonito, vendar se je na »balkansko pot« odpravil, da bi ostarelim staršem pomagal pobegniti iz Sirije v Evropsko unijo.

Sodišče Hamedu ni sodilo kot izgredniku, temveč po novi protiteroristični zakonodaji kot teroristu, saj so desničarske madžarske oblasti takšno »izgredništvo« umestile med teroristična dejanja. Z novo zakonodajo bodo lahko samovoljno suspendirale nekatere zakone, povečale moč drugih in uvedle posebne ukrepe, med njimi tudi policijsko uro in nadzor na spletu. Hamedu je grozil dosmrtni zapor, saj je tožilstvo predstavilo dokaze o njegovih povezavah s skrajnim islamom. Tudi Interpol ga je označil za »nevarnega verskega skrajneža«, ki je potoval v Meko in imel vezi s fundamentalistično muslimansko skupino Tablighi Jamaat, ki za Evropsko unijo sicer ni teroristična organizacija.

Sojenje Hamedu so budno spremljale organizacije za človekove pravice. Proces je pokazal, pravi Aron Demeter iz madžarske Amnesty International, »kako bo Madžarska uporabljala protiteroristični zakon«. Po njegovem je definicija terorizma »neverjetno ohlapna«, vendar naj bi bil sodni postopek »v sozvočju z madžarskim kazenskim zakonikom«. Po mnenju Gaurija van Gulika, namestnika direktorja Amnesty International za Evropo, je »razsodba očitna zloraba protiterorističnega zakona. Človeka, ki je skušal pomagati ostarelim staršem na poti iz Sirije v Evropo, zdaj čaka 10 let zapora«. Kartik Raj, strokovnjak za boj proti terorizmu pri Amnesty International, še dodaja, da je sojenje Hamedu nakazalo, »da bo madžarska pravosodna oblast migrante in begunce obravnavala z železno pestjo in snela rokavice tudi, ko se bo bojevala proti pojavom, ki jih označuje za teroristične«.

Po podatkih Europola je zaradi terorističnih napadov stopnja ogroženosti na Madžarskem nizka. Precej več s terorizmom povezanih aretacij je bilo leta 2015 v Grčiji, Italiji, Avstriji in Nemčiji …