S pozivom o prepovedi nošenja burk je Angela Merkel spremenila retoriko

Nemška kanclerka bi nošenje burk prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah

Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščansko-demokratske stranke (CDU), na katerem so jo vnovič izvolili za predsednico, pozvala k prepovedi nošenja burk. »Polno zakrivanje mora biti prepovedano, kjer koli je to zakonito mogoče,« je dejala pred okoli 1000 delegati in požela navdušen aplavz. Nošenje burk bi prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah. K splošni prepovedi nošenja burk ni mogla pozvati, ker bi bila takšna prepoved v neskladju z nemško ustavo oziroma njeno določbo o svobodi veroizpovedi.

Vprašanje je, kaj je hotela s svojim pozivom sporočiti volivcem oziroma kako resno misli z omenjeno prepovedjo. K prepovedi nošenja burk, kjer je to mogoče, je pozvala hkrati, ko je zatrjevala, da se zavzema za liberalne vrednote. To pa ne gre skupaj.

Čeprav je bila za predsednico stranke CDU vnovič potrjena z visokim deležem glasov delegatov in za kanclersko kandidaturo v svoji stranki nima tekmeca, bo na volitvah štel vsak glas. Tam bo imela resno konkurenco desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki vodi politiko proti priseljencem. Ta stranka ima po zadnjih javnomnenjskih anketah podporo 12 odstotkov volivcev, kar pomeni, da se bo zlahka uvrstila v zvezni parlament.

Merklova ni pozabila, da ji je lani v javnomnenjskih anketah močno padla podpora, ko je odločila, da se je lahko v Nemčijo preselil milijon beguncev, ki so izpolnjevali pogoje, da so lahko zaprosili za politično zatočišče. Merklova želi na volitvah prihodnje leto dobiti na svojo stran čim več volivcev, ki zdaj podpirajo AfD.

Merklova s pozivom za prepoved nošenja burk (še) ni spremenila politike, spremenila je retoriko. Septembra je dejala, da je treba določiti bolj jasne smernice, kdaj nošenje burk ni dovoljeno, hkrati pa je tudi zatrdila, da je raznolikost »logična posledica svobode«.

K prepovedi nošenja burk v nemških šolah, univerzah, sodiščih, drugih javnih zgradbah in med vožnjo je avgusta letos že pozval notranji minister Thomas de Maiziere, prav tako iz stranke CDU, ki velja za zaupnika kanclerke Merklove. Burke ne sodijo v »našo odprto družbo«, je dejal minister. Da pokažemo svoj obraz, je po njegovih besedah osnova za komuniciranje, za kohezijo naše družbe. Merklova je zdaj na kongresu CDU prav tako zatrdila, da popolno zakrivanje obraza ni v skladu z nemško kulturo. Za prepoved burk se je zavzela prvič v pomembnem govoru.

Gabriele Boos-Niazy, sopredsednica združenja Muslimank, razlaga, da je nošenje burk večinoma že prepovedano tam, kjer je to mogoče prepovedati. »Sodniki v Nemčiji že lahko zahtevajo dosteanitev burke, če menijo, da je to potrebno,« je razložila. Tiste ženske, ki nosijo nikab v Nemčiji, ne uporabljajo javnega prometa in se vozijo z avtomobili, ker se bojijo diskriminacije. Argument, da bi s prepovedjo nošenja burk v prometu pripomogla k osvoboditvi žensk, je zato zelo vprašljiv, pravi Gabriele Boos-Niazy. Po njenih podatkih si v Nemčiji povsem pokriva obraz manj kot sto žensk, tiste, ki si ga pokrivajo, so večinoma turistke.

Burhan Kesici, genrralni sekretar nemškega Islamskega sveta, opozarja, da bi morala vlada dobro preučiti posledice prepovedi nošenja burk v Franciji in se vprašati, ali stranski učinek takšne prepovedi ne bi bil, da bi se ženske počutile bolj izključene iz družbe.

V Franciji so nošenje burk prepovedali leta 2011. Nizozemci so nošenje burk v bolnišnicah, občinskih stavbah, šolah in na javnih prevoznih sredstvih prepovedali konec novembra. Podobno prepoved so uzakonili tudi v Belgiji in Bolgariji.