"Skoraj tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine"

Odbor DZ za kulturo bo s temo o samozaposlenih nadaljeval jutri. Poslanka Združene levice Violeta Tomić je opozorila, da bodo na novo opredeljeni kriteriji mnoge kulturnike potisnili v težak položaj in marsikoga izrinili tudi ven iz kulturne sfere.

Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo se je včeraj dotaknil položaja samozaposlenih, kar je zaradi spreminjanja uredbe na tem področju zahtevala opozicijska Združena levica (ZL). Zaradi redne seje bo razpravo nadaljeval jutri. ZL se zavzema, da bi bila uredba umaknjena, a če do 1. januarja ne bo sprejeta, po trditvah ministra Toneta Peršaka ne bodo spoštovali krovnega zakona v kulturi. Nastalo bo stanje, ko bo zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi predpisoval nekaj, dosedanja uredba pa nekaj drugega, je poudaril minister za kulturo Peršak po tem, ko je poslanka ZL Violeta Tomić naštela razloge, zakaj bi novo uredbo umaknili iz obravnave.

Po njenih besedah je spreminjanje uredbe potekalo zelo na hitro in sodeč po odzivih sindikatov, stanovskih društev in drugih organizacij v kulturi tudi precej enostransko in nepremišljeno. V ZL se strinjajo, da je uredbo treba spremeniti, vendar bi morali znova premisliti samozaposlene in njihov socialni položaj, glede na to, da v kulturi kot celoti igrajo pomembno vlogo.

"Skoraj približno tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine in to bi nas moralo skrbeti," je poudarila Violeta Tomić. Po njenem mnenju bodo na novo opredeljeni kriteriji mnoge kulturnike potisnili v težak položaj in marsikoga tudi ven iz kulturne sfere.

Peršak je prepričan, da bi bilo bolje, če bi se spremembe na področju samozaposlenih začele uresničevati s 1. januarjem, kot je predvideno z zakonom, da bodo lahko nato ugotovili, kako bo uredba delovala v praksi. V nasprotnem primeru bo nastal prazen prostor, ko ne bi sprejemali nobenih odločitev in s tem tudi ne vpisov v razvid samozaposlenih.

Napovedal je, da bo na novo imenovana dialoška skupina za samozaposlene, s katero bodo tisto, kar se bo izkazalo kot problematično, v nekaj mesecih tudi popravili. Pri tem je spomnil tudi na spreminjanje uredbe leta 2012, ko se je obetala podobna razprava, češ da bo zdesetkala število samozaposlenih. A jih je danes za 25 odstotkov več.

Minister se strinja, da ureditev samozaposlenih s sistemskega vidika ni optimalna ter da odpira več vprašanj, ki jih bodo reševali v okviru t.i. prenove kulturnega modela. Trenutno pa je za ministrstvo najpomembnejše, da išče ravnotežje med socialnim vidikom in vsebinami. Delež, ki ga iz proračuna namenja za socialne prispevke samozaposlenih, raste: letos bo znašal okrog 7,5 milijona, prihodnje leto ob sedanjem trendu 8,2 milijona evrov. "Več bo za prispevke, manj bo za programe in projekte," je poudaril Peršak.

Sindikat Glosa po besedah Denisa Miklavčiča ne bo vztrajal pri umiku uredbe. Pač pa predlaga, da ministrstvo razširi razvid samozaposlenih na vse poklice v plačnih skupinah G in J javnega sektorja, tako glavne kot podporne. In sicer zaradi potreb na trgu dela, lažjih prehodov med statusom zaposlenega in samozaposlenega ter obratno in zaradi primerljivosti plač samozaposlenih z zaposlenimi v javnem sektorju po nedavni sprejeti noveli zakona.

Pomisleke nad uredbo so predstavila tudi nekatera stanovska društva. Alen Jelen iz združenja dramskih umetnikov je opozoril, da na novo opredeljeni kriteriji lahko pomenijo malo ali veliko, odvisno, ali gre za redno zaposlenega v javnem zavodu ali za mladega ustvarjalca na neodvisni sceni. Eva Longyka Marušič iz društva radijskih in televizijskih napovedovalcev je menila, da bi poklic napovedovalec - voditelj moral zajemati tudi voditelja javnih dogodkov, ne le kulturnih. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov pa po besedah Barbare Skubic skrbi, kako bo kriterije dosegal kritik - recenzent na trenutnem medijskem trgu, kjer kritike težje dosežejo objavo.