Mediji kot sejalci strahu

Nagrajeni projekt slovenskih študentov, ki izračuna stopnjo nestrpnosti

Skupina študentov 2. letnika Multimedije na Fakulteti za elektrotehniko je sprejela izziv, kako vrstnikom predstaviti vpliv medijev v odnosu do migrantske krize. Razvili so algoritem, imenovan Fear Index, ki za medijsko besedilo oceni faktor negativne subjektivnosti. S projektom so zmagali na tekmovanju OVSE v Hamburgu, kjer se je pomerilo več kot 40 univerz z vsega sveta.

Pri njihovem projektu Think Again – premisli z digitalnim orodjem Fear Index – je sodelovalo 28 študentov programa Multimedije, na regijskem tekmovanju pa so ekipo zastopali Lucija Bahovec, Marko Katrašnik, Lučka Šnofl, David Valič in Erica Zago. In zakaj so se odločili izzvati ekstremizem? »Ker se nam je zdela tema zanimiva in izjemno pomembna v današnjem svetu, smo se odločili za sodelovanje. Že takoj smo vedeli, da želimo v naš projekt vključiti migrantsko krizo, saj smo opazili veliko ekstremnih reakcij, najbolj pa nam je v oči skočila reakcija medijev, ki so zato, da bi dosegli čim več ljudi in jih obdržali v svoji publiki, napihovali svoja medijska besedila,« so pojasnili sodelujoči in dodali, da je skozi anketo, ki so jo izvedli, mogoče opaziti strah pred migranti in begunci (tudi) pri mladih.

Kako deluje algoritem Fear Index, ki ga lahko preizkusite tudi sami na spletni strani ThinkAgain.si? »V bazi podatkov imamo shranjene korene besed na temo begunske krize in tiste, ki v posamezniku lahko spodbudijo strah in ostala negativna čustva, in njihove uteži, ki smo jih empirično sami določili. Nato pregledamo celotno besedilo in v njem iščemo točno določene besede. Na podlagi količine vseh besed, količine spornih besed in njihovih uteži izračunamo fearindex, ki ga nato številčno (na lestvici od 0 do 10) in grafično (pri zaskrbljujoče visoki številki se barvni prikaz iz turkizne spremeni v oranžno) prikažemo na strani,« pove Lucija Bahovec.

Ko smo v algoritem denimo vnesli nedavni govor notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar na seji državnega zbora, kjer je odgovarjala na vprašanje Vinka Gorenaka o pripravah na morebitni novi migrantski val, je na lestvici pokazal stopnjo 6,9. Torej le dobre 3 stopnje do vrha. Kar ni malo, zlasti ne za ministra.

Osnovni namen projekta in orodja Fear Index sicer ni bil grajati načina pisanja medijev ali spremljanje retorike posameznikov, temveč ponuditi neodvisno orodje, ki bi ljudi spodbudilo, da znova premislijo o prebranem besedilu. Projekt sta organizirala ameriško zunanje ministrstvo in Facebook, kot iniciativo za omejevanje ekstremizma v družbi.

Facebook pa je hkrati tudi prostor najobsežnejšega in najhitrejšega širjenja strahu in nestrpnosti. Njegova vloga pri širjenju strahu in t. i. »fake news« je velika. Tega se zavedajo tudi študenti in svoj projekt jemljejo kot množičen pozitivni odgovor na širjenje strahu in nestrpnosti, saj menijo, da je »še preveč prisotno na Facebooku in ostalih družabnih omrežjih«.