Demagoga, kot je Trump, dobimo, ko kulturo in tisk spremenimo v burlesko

Zakaj v medijski krajini v ZDA prevladujejo »lažne novice«

V medijski krajini v ZDA prevladujejo »lažne novice«. Ta sistem ni bil uvožen iz Kremlja, je domač. To industrijo, ki na letni ravni ustvari milijarde dolarjev, spretno sestavljajo in vodijo agencije za stike z javnostjo, pa ljudje v oddelkih za komunikacije, vladi in podjetjih z namenom manipulirati z javnim mnenjem. Pripravlja dogodke, katerih namen je ljudem predstaviti, kako naj dojemajo realnost. Javnost je tako preplavljena z lažmi, ki jih 24 ur na dan dobiva prek elektronskih naprav in tiska, da bralci in gledalci ne morejo več razlikovati med resnico in lažjo, na portalu Truthdig piše Publizerjev nagrajenec in aktivist Chris Hedges.

Nov predsednik Donald Trump in rasistični teoretiki zarot, generali in milijarderji, ki jih ima okrog sebe, so podedovali in izrabili te razmere, enako kot so podedovali in bodo zlorabljali uničevanje svoboščin in propadanje demokratičnih institucij. Trump ni ustvaril tega političnega, moralnega in intelektualnega vakuma. Ta je ustvaril njega kot svet, v katerem je dejstvo zamenljivo z mnenjem, imajo zvezdniki megafone, zgolj zato, ker so zvezdniki, v katerem mora informacija biti zabavna, v katerem lahko verjamemo vse, kar hočemo, ne glede na to, kaj je res. »Demagoga, kot je Trump, dobimo, ko kulturo in tisk spremenimo v burlesko,« piše Hedges.

Včasih so novinarji skušali opisati objektiven svet in dati besedo običajnim možem in ženam. Zdaj se uklanjajo zahtevam korporacij. Sporočevalci novic, ki pogosto zaslužijo milijone dolarjev na leto, širijo govorice, promovirajo potrošništvo in imperializem. Ves čas govorijo o anketah, strategijah, predstavitvah in taktikah ali se gredo ugankarske igrice, kdo bo v novi administraciji. Prostor za novice polnijo z nepomembnimi čustvenimi zgodbami, da dobimo občutek, da smo sami s seboj lahko zadovoljni. Pristno poročanje jim je tuje, odvisni so od propagandistov, ki odločajo, o čem se razpravlja.

Korporacije, ki so lastnice medijev, vidijo novice preprosto zgolj kot dodaten vir za ustvarjanje prihodka. Različna področja znotraj korporacij so konkurenca drugo drugemu pri ustvarjanju prihodkov. Ko področje novic ne ustvarja dovolj dobička, vsebina postane nepomembna. Na televiziji je tako vse predstavljeno kot dobro in slabo, belo in črno, junaško in kriminalno. S skrbno izbranimi »izvedenci« in »specialisti« se korporativni mediji klanjajo elitam na oblasti in ideologiji vodilnih. Vsakogar, ki se temu upira, izvržejo, diskreditirajo in se norčujejo iz njega.

Kulturna in družbena preobrazba v 20. stoletju je bolj kot sprejemanje določenega ekonomskega sistema ali slavljenje patriotizma del revolucionarne nove razlage realnosti. Pomeni prevlado množične kulture ter uničenje pristne kulture in pristnega intelektualnega življenja, je v svojem eseju napisal britanski zgodovinar EP Thompson.

Richard Sennett, profesor sociologije na London School of Economics in profesor humanistike na univerzi New York je v svoji knjigi The Fall of the Public Man (Padec javnega človeka) vzpon množične kulture označil kot eno od glavnih sil, ki so za »kolektivno osebnostjo… ustvarjeno s splošno fantazijo«. Propagandisti se s tem seveda strinjajo in dodajajo, da tisti, ki lahko manipulirajo in ustvarjajo te fantazije, določajo smeri za »kolektivne osebnosti«.

Ob tem mednarodnem pritisku, skritem pred javnostjo, je dobro novinarsko delo zelo težko. Oblike, prek katerih večina ljudi danes sprejema informacije, so posebej prilagojene za objavo lažnih novic. Zadeve postanejo smiselne, ko so vzete iz konteksta, ko bralec in gledalec ne moreta prebrati ali slišati, kaj je bilo rečeno prej in pozneje, je napisal kritik Neil Postman. Podobe nimajo konteksta, tako ne predstavljajo realnosti. V takšnih razmerah v novicah svet postane serija značilnih dogodkov.

Michael Herr, ki je za revijo Esquire poročal o vojni v Vietnamu, je ugotavljal, da so podobe vojne, predstavljene na fotografijah in televiziji, v nasprotju s tiskano besedo prikrile brutalnost konflikta. »Vedno je bilo rečeno, da so vojno končale televizija in novice,« je dejal. Sam se s tem ni strinjal. Te podobe so bile ves čas prikazane v drugem kontekstu – v sendviču med oglasi, tako so v glavah ljudi postale »sladek mlečni žele«. Poročanje na tak način je po Herrovem mnenju prej podaljšalo vojno, kot jo skrajšalo.

Družba, ločena od tiska in bombardirana z nasprotujočimi si in obrobnimi podobami, je oropana besednjaka, pa tudi kulturnega in zgodovinskega konteksta za izražanje realnosti. Iluzija je v njej resnica. Vrtiljak s čustvi nabitega govoričenja je zgodovinska amnezija. Svetovni splet je ta proces pospešil. Skupaj z novičarskimi šovi je državo razdelil na klane, ki so sovražni drug do drugega. Člani klanov gledajo enake podobe in poslušajo enake zgodbe, ter tako ustvarjajo kolektivno »realnost«. V teh virtualnih revnih četrtih se širijo lažne novice. Dialog je ukinjen. Mentaliteto črede gradi sovraštvo do klanov, ki ne mislijo enako.

Kdor izrazi sočutje do »sovražnika«, ga člani izločijo zaradi nečistosti. To velja tako za desnico kot za levico. Ti klani in črede, ki se redno hranijo z lažnimi novicami, nabitimi s čustvi, so omogočili vzpon Trumpa, piše Chris Hedges. Trump se je prilagodil komuniciranju prek podob, zvokov in spektakla. Lažne novice, ki prevladujejo v tiskanih in televizijskih poročilih, bodo določale medije v času njegovega predsedovanja. Vse, ki bodo opozarjali na lažnivost lažnih novic, bodo klevetali in preganjali. Korporativna država je ustvarila ta orjaški propagandni stroj in ga dala v roke Trumpu, ki ga bo uporabil.