Takšnega dedka imel bi tudi jaz

Za gradom lahko – razen v nedeljo in ponedeljek, ko je zaprto – izbirate vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 22. ure. 

Gostilna Za gradom Rodica Kraljeva 10, Koper Tel.: 05 628 55 05

Ambient: prijetna razgledna, na Koper in zaledje obrnjena zastekljena terasa s sedmimi ali osmimi mizami

Napitki: v skladu z Darkovo rečenico »riba in malvazija – to je ena poezija« so v vitrini predvsem bela istrska vina

Dostopnost: v semedelski hrib gre najlaže z avtom, parkirnih mest je kar nekaj, gibalno ovirane čaka nekaj stopnic

Fino: špageti z jeguljo in botargo koprivni fuži s pečenico in ježkom panetonov kipnik z ječmenovo kavo

Ne tako fino: kakšen sezonski purist bi mogoče vihnil nos nad koščki jagod na karpaču

Za pozdrav iz kuhinje in iz Darkovega recitala izbran niz hladne predjedi, pašte, glavne jedi in sladice smo rade volje odrinili 45 evrov.

»A bi lahko porcijo prazničnega miru privoščili tudi našemu oddelku, prosimhvala!« se je glasil apel sindikalnih zastopnikov Konzumovih terenskih delavcev, ki si je po dolgi, naporni (50 preverk: 6 izjemnih, 23 odličnih, 15 korektnih, 6 razočaranj) in obratov polni sezoni – dva odlično ocenjena lokala, brata Tabay in El Patron, sta zaprla duri, korektno ocenjeni Organic Garden pa na novi lokaciji kaže precej boljšo formo – zaželel malo umirjenosti in nestresnega guštiranja.

Tako smo se čisto slučajno sredi tedna in sredi dneva znašli na ankaranskem pokopališču školjk; od tu do zamisli, da bi nenadejano, kot španska inkvizicija, uleteli in v zobe vzeli košto našega starega znanca Darka Rodice, pa res ni bilo daleč.

Kot verbalni performans gospodarja ni bil daleč od tistega v njegovi najboljši izvedbi: kakor sirena na pečini čeblja o aktualnem izplenu ribiških frendov od koprskega priobalja, prek kvarnerskih škamparjev do dalmatinskih tunarjev pa o zadaj na domačem vrtu zraslih zeleh in dišavnicah ter o akrobacijah, ki jih iz naštetih frišnih vhodnih materialov izvajajo v kuhinji Za gradom.

Čakanje na – izmed vsega naštetega težko izbrano, to je že treba povedati – prve krožnike smo podmazali s sočnim, mehkim in dišečim bakalarjem, popečeno skorjo kruha in sušenimi olivami, nato pa po obveznem aromatskem spektaklu s suhim ledom urno izpraznili in s kruhom pomazali krožnik s karpačem in z Lisjakovim pomarančnim olivnim oljem pokapljanimi škampjimi

repki ter onega s krepkejšim, s škampi in olivami ter drugo robo polnjenim, pečenim in na rezine narezanim velikim lignjem.

Nato je Darko privil umamijasti gas in inšpektoratu začel spodsekavati noge z dvema tako briljantnima paštama, da se zdajle, skoraj teden po tem, okus še vedno drži nekje v ustih. Prva so bili malo debelejši v hiši narolani špageti s popečeno jeguljo, rezinami čisto majhnih jurčkov ter makom in botargo, druga pa s koprivo na zeleno obarvani fuži z osnovno na rdečo vižo užgano salso iz razstavljene pečenice, prek katere je šponala silna ostromorska emulzija morskega ježka, okoli vsega skupaj pa je aromatski krog sklenila vejica svežega rožmarina, ki tam dejansko ni bila za okras, ampak iz dobro premišljenega, osvežilno-dišečnega razloga. Tako kot tudi peteršiljeve drobtine ob toplozemeljski kremi čičerke, na katero so bili položeni popolni, iz repa morske žabe odrezani medaljoni, niso bile tam samo zaradi barve, ampak so v mozaik jedi prispevale nepogrešljivi del.

Sladici je potem – ker je zdaj že tri leta dedek (kam letijo leta?!), kar ga za crkljanje s cukrom še dodatno kvalificira – izbral kar šef sam. S krasnim kipnikom iz panetona, ko ga je položil na reducirano, s tekočo sladko smetano obogateno ječmenovo kavo, ter s kremastim kostanjevim štrukljem s spiriranim kakijem in lističi stevije je postal prvi, ki je pod trenutnim inšpektorskim drobnogledom ohranil izjemno pozicijo; in to popolnoma zasluženo. Srečno novo! In naprej.