Pregled leta: Smrt Evrope

Devetega aprila okoli druge ure zjutraj je v morju blizu egiptovske obale potonila ladja, na kateri so se gnetli migranti. Umrlo jih je več kot 500. Med njimi so bili Somalci, Etiopijci, Sudanci, Sirci, moški, ženske, otroci. Preživelo jih je le kakšnih deset, ki so skupaj s tihotapci odpluli z manjšim ribiškim čolnom.

Kljub tragediji ni bilo nobene resne preiskave dogodka – bilo je nekaj političnega obžalovanja, sočutnih fraz, a nič več. Nobena državna, multinacionalna, nevladna ali kakšna druga agencija ni, kot so zapisali pri Reutersu, podrobneje preiskovala brodoloma. Umiranje v Sredozemskem morju je postalo tako vsakdanje kot menjava dneva in noči. Življenja migrantov pač niso tako pomembna kot življenja koga drugega. Nekaj mesecev kasneje je na istem območju strmoglavilo potniško letalo, umrlo je 66 ljudi, a o tej nesreči danes potekata obsežni preiskavi v Franciji in Egiptu.

Zgodba o tem, kako so ena življenja pomembnejša od drugih, dobro ponazarja odnos evropske, pa tudi slovenske politike do beguncev. Potem ko se je spomladi zaprla balkanska pot, na slovenski južni meji pa so zrasli kilometri žice, begunci niso izginili, samo odmaknili so se. Ostajajo na grških otokih, ujeti so na srbskih parkiriščih, v obljubljeno Evropo prihajajo po Sredozemskem morju in še vedno umirajo. Razmere, okoliščine, vzroki za beg z območij vojn, nasilja, revščine, obupa, žalosti ostajajo enaki.

V Sloveniji je danes manj kot 400 migrantov. Gre za tako majhno številko, da ni vredna pozornosti. A vseeno pri nas prevladujejo besede o grožnjah, posiljevalcih iz Kölna, teroristih, v občinah, kjer naj bi stali azilni domovi, govorijo o referendumih, v Šenčurju so se proti beguncem borili s traktorji, na ljubljanski Kotnikovi so protestirali proti »tujerodni« kulturi, v Kranju starši in celo nekateri učitelji niso želeli sprejeti šest mladoletnih beguncev v dijaški dom. Še vedno prevladuje tudi vladna politika izsiljene varnosti, zaostrovanja azilnih postopkov, napovedujeta se kršitev človekovih pravic in neizpolnjevanje mednarodnih zavez.

Zaradi beguncev Evropa ne bo razpadla. Prihod ljudi, ki si jih tukaj nihče zares ne želi, je samo pokazal, da Evropa, obljubljena celina socialne pravičnosti, družbenega razvoja, enakosti, bratstva, solidarnosti, ni nikoli zares obstajala. Takšna ni bila niti do svojih državljanov, še manj do tistih, ki trkajo na njena vrata.

Predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar v vsej tej zgodbi igrata zgolj epizodni vlogi majhnih negativcev.