Pregled leta: Prekletstvo večno nezadovoljnih

Dva meseca pred koncem leta je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj ugotovil, da je rast bruto domačega proizvoda naše države za leto 2016 podcenil kar za 40 odstotkov. Težava s pesimizmom v napovedih gospodarske rasti je, da se ta pesimizem navadno prenaša v nižja pričakovanja, zmanjšanje podjetniških vlaganj, strah potrošnikov pred nakupi in pretirano fiskalno zategovanje. Gre za učinek samouresničujoče se prerokbe. Posledica pesimizma so zgrešeni gospodarski ukrepi, ki vodijo v nižjo gospodarsko rast od potencialno mogoče.

Slovenija je že leta ujetnica in žrtev takšnih uradnih ‘vedeževanj’, pretiranega pesimizma in katastrofičnih scenarijev, ki jih širijo domači, še bolj pa bruseljski birokrati. V resnici nam sploh ne gre slabo. Naš proračunski primanjkljaj je najnižji v zadnjih devetih letih. Spravili smo ga pod zahtevano mejo treh odstotkov BDP in leta 2016 končno izstopili iz postopka presežnega primanjkljaja, katerega talci smo bili vse od leta 2009. Gre za pomemben dosežek nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja. Še en njegov dosežek so davčne blagajne. Jasno je, da davčne blagajne same po sebi ne morejo bistveno zmanjšati sive ekonomije ali jo celo kar odpraviti. Toda to še ne pomeni, da so nekoristne. Že v prvih devetih mesecih uporabe so v državni proračun prinesle dodatnih 54,7 milijona evrov prihodkov. Gostinci so plačali za petino več davka. Še pomembneje pa je, da so davčne blagajne poskrbele za manj zaposlovanja na črno oziroma več legalnega zaposlovanja in s tem za večja vplačila v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ne gre za čudež, ampak za pričakovani učinek pametnega ukrepa.

Najlaže je širiti dvom, veliko teže pa priznati, da vse ni tako slabo. Na primer: gospodarska rast v Sloveniji že tretje leto zapored presega povprečje v območju evra, predvsem pa ima danes veliko trdnejše temelje, kot jih je imela v obdobju pred krizo, saj ne izvira iz zadolževanja, ampak predvsem iz izvoza. Zmanjšuje se zunanji dolg in postopno tudi javni dolg. Izboljšujejo se tuje povpraševanje, konkurenčnost slovenskih podjetij v tujini, pa tudi razmere na trgu delovne sile. Po zadolženosti prebivalstva in tudi gospodarstva se uvrščamo med tri najmanj zadolžene države v območju evra. Tudi razmere v bančnem sistemu so se občutno izboljšale. Primerjava z državami EU kaže, da je bilo zmanjšanje deleža slabih terjatev pri nas najizrazitejše. Slovenija je danes proti krizi bolj odporna, ključni gospodarski kazalci so veliko boljši, kot pa so bili leta 2008, na vrhuncu našega razvoja.