Pregled leta: Voda v ustavi

Kadarkoli bodo odslej državni uradniki pri vprašanjih virov pitne vode tehtali med kapitalskimi interesi velikih podjetij in interesi prebivalcev, bodo imeli dobro oporno točko v ustavi. Državni zbor je jeseni po več letih usklajevanj, posvetovanj, pritiskov civilnih gibanj in negodovanja dela opozicije pravico do pitne vode s posebnim členom zapisal v najvišji državni pravni akt.

Viri pitne vode po novem veljajo za javno dobro, ki ga upravlja država. Oskrbo s pitno vodo pa bo ta prepustila občinam; za to bodo morale ustanoviti javna podjetja, če tega še niso storile. A tistim 16 slovenskim občinam, v katerih za oskrbo s pitno vodo na podlagi koncesije skrbi zasebno podjetje, ni treba ukrepati takoj. Ker niti sprememba ustave ne more spreminjati pravnega reda za nazaj, so vse koncesije, ki jih imajo zasebniki, do izteka še vedno veljavne. Toda na novo jih ni več mogoče podeliti.

Veliko premalo pa se je ob vsem ponosu zaradi zavarovanja ključnega življenjskega vira pred privatizacijo govorilo o ljudeh, ki jim država že dolga leta odreka dostop do pitne vode – Romih. »Šokantno je, da se v tako razviti državi, kot je Slovenija, v kateri ima skoraj sto odstotkov prebivalstva dostop do varne pitne vode, nekateri Romi le s težavo dokopljejo tudi do manjših količin vode za pitje, kuhanje in umivanje,« je v odzivu na ustavne spremembe opozoril namestnik direktorja nevladne organizacije Amnesty International Fotis Filippou.

Brez konkretnih ukrepov bo sprememba ustave dejansko ostala zgolj predstava za javnost, nameni, ki naj bi jih dosegli z njo, pa se bodo razvodeneli.