Pregled leta: Epidemija leta, ki je prinesla slovenski znanstveni uspeh leta

Svetovna zdravstvena organizacija si še ni oddahnila od epidemije ebole, pa je bila februarja že prisiljena razglasiti novo zdravstveno grožnjo svetovnih razsežnosti. Virus zika, do takrat nepomembni arbovirus, ki mu virologi niso posvečali pretirane pozornosti, se je začel širiti po južnoameriški celini. Najbolj je bila na udaru Brazilija. Zdravniki iz več delov države so poročali o številnih nepojasnjenih prirojenih okvarah pri otrocih. Zlasti skrb zbujajoče je bilo povečanje števila mikrocefalij, novorojenčkov z nenormalno majhnimi glavami.

Dokaze o povezavi med okužbo nosečnice z virusom zika in okvarami pri otroku so prvi predstavili slovenski znanstveniki. Mladi Italijanki, ki je zanosila med prostovoljnim delom v Braziliji, so pomagali v ljubljanski porodnišnici. Izsledke analiz, s katerimi so potrdili povezavo med virusno okužbo in prirojenimi okvarami, je virologinji dr. Tatjani Avšič Županc in sodelavcem uspelo objaviti v enem najbolj branih člankov v najuglednejši svetovni medicinski reviji New England Journal of Medicine.

Virus zika se je v še vedno trajajoči epidemiji do zdaj razširil v 69 držav. In čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija novembra po devetih mesecih sklenila, da epidemije ne bo več obravnavala kot zdravstveno grožnjo svetovnih razsežnosti, to ne pomeni, da grožnje ni več. S tem so le priznali, da bo virus še nekaj časa z nami in da so za preprečevanje škode potrebni dolgoročnejši ukrepi.

Najnovejši podatki iz Brazilije, objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, kažejo, da ima take ali drugačne prirojene okvare po okužbi matere z virusom skoraj polovica otrok. Mikrocefalija naj bi bila samo vrh ledene gore.