Pregled leta: Dr. Oga

Črni trg s pripravki na osnovi konoplje je v zadnjih letih v Sloveniji doživel izjemen razcvet. Konoplja je pri številnih bolnikih s težko obvladljivimi boleznimi postala prva alternativna izbira za zdravljenje ali lajšanje simptomov. Preizkusila naj bi jo na primer več kot polovica onkoloških bolnikov.

Zdravniki so ugotovili, da je duh ušel iz steklenice. In sklenili, da je treba v splošnem interesu tako bolnikov kot stroke tudi v Sloveniji omogočiti zdravljenje z medicinsko konopljo. Ne samo zato, ker so bolniki na črnem trgu dobivali drage pripravke nepreverjene kakovosti. Temveč tudi zato, ker vse več znanstvenih spoznanj nakazuje, da so naravni pripravki učinkovitejši od sintetičnih in da konoplja dejansko lahko pomaga številnim bolnikom. Z ljubljanske pediatrične klinike so letos na primer poročali o navdušujočih rezultatih pri lajšanju simptomov pri otrocih s hudimi oblikami epilepsije. »Nekateri moji kolegi in kolegice so bili na začetku ne samo zadržani, ampak celo proti temu, potem ko so videli začetne uspehe, pa so spremenili mnenje,« je za Mladino povedal nevrolog dr. David Neubauer. V kratkem naj bi po njegovim vodstvom zagnali prvo pravo klinično študijo s konopljo v Sloveniji.

Mnenje zdravnikov je bilo odločujoče za premik v politiki. Parlamentarni odbor za zdravstvo je oktobra brez glasu proti naročil ministrstvu za zdravje, naj konopljo premesti iz prve v drugo skupino prepovedanih drog ter s tem omogoči njeno gojenje in predpisovanje bolnikom na zeleni recept. In državna sekretarka Nina Pirnat je zatrdila, da bodo to uresničili.

A so se nato na ministrstvu premislili in v javno razpravo dali rešitev, po kateri bi rastlina konoplja ostala v prvi skupini prepovedanih drog, a bi jo opremili z zvezdicami, ki bi pomenile, da je uporaba vršičkov rastline in pripravkov iz nje dovoljena v medicinske namene.

To pomeni, da bomo medicinsko konopljo sprva prisiljeni uvažati. Gojenje želi ministrstvo urediti naknadno. To seveda potencialne domače pridelovalce postavlja v podrejen položaj, saj bodo prisiljeni tekmovati z že uveljavljeno konkurenco velikih specializiranih podjetij. Sanje politične gonilne sile legalizacije, poslanke Združene levice Violete Tomić o tem, da je »le s samooskrbo mogoče zagotoviti neodvisnost od multinacionalk«, bodo verjetno ostale le sanje.

Bomo pa kljub temu šele četrta država v Evropski uniji, kjer bo na recept mogoče dobiti tudi konopljine vršičke.