Vsaj dve leti bo 2.000 nezaposlenih na mesec dobilo 560 evrov

Finska (kot prva v Evropi) novo leto začela z eksperimentom UTD

Kot napovedano je Finska z začetkom novega leta kot prva v Evropi začela z eksperimentom temeljnega dohodka. S prvim januarjem se je začel pilotni projekt, v katerem bo Finska dva tisočim naključno izbranim nezaposlenim ljudem starim med 25 in 58 let mesečno začela izplačevati temeljni dohodek v vrednosti 560 evrov, poroča The Guardian.

Finska vlada se nadeja, da bo eksperiment zmanjšal revščino, zvišal zaposlenost in olajšal zapletene birokratske postopke povezane s pridobitvijo socialnih prejemkov. Mesečni dohodek bo nadomestil socialne transferje, ki so jih izbrani morda prejemali že prej, nakazila pa se ne bodo prekinila četudi prejemnik medtem najde zaposlitev. Obstoječi socialni sistem naj bi namreč nezaposlene pri iskanju dela prej oviral, kot spodbujal. Že samo majhno povečanje prihodkov posameznika pomeni veliko zmanjšanje socialnih prejemkov, subvencij …

Zmanjšanje revščine

Projekt bo trajal dve leti, do konca naslednjega leta, toda Kela, finske socialne zavarovalnice, upa da bodo takrat razpon še razširili. Sicer ima pilotna uvedba temeljnega dohodka politično podporo iz finske levice in desnice, med njimi tudi koalicijska skrajno desna populistična stranka Pravi Finci. Poenostavljeno, levico pri ideji (univerzalnega) temeljnega dohodka privlači predvsem večja zmanjšanje revščine, socialna enakost in pravičnejša družba, ki ga obljublja uvedba, pa večja socialna stabilnost v tej tekoči moderni, desnici pa uvedba predstavlja manj birokratski socialni sistem in »dokaz, da je za svobodo posameznika ključna materialna podstat,« kot je junija lansko leto ob zavrnitvi pobude za UTD na referendumu v Švici v svoji kolumni za Mladino zapisal dr. Bogomir Kovač.

Ne glede na partikularne dobrobiti, ki jih raznorazni vidijo v konceptu UTD-ja, ta postaja vedno bolj popularen ob vse bolj spreminjajočem se delovnem procesu oziroma avtomatizaciji, robotizaciji dela. Po nekaterih ocenah naj bi v 20-ih letih bilo mogoče robotizirati med 25 do 30 odstotkov vseh obstoječih delovnih mest, poroča The Guardian. Z uvedbo temeljnih dohodkov, katerih višina bi rasla hkrati s produkcijo, bi se koristi avtomatizacije dela porazdelile bolj enakomerneje.

Sorazmerno s koristmi, ki jih kar na prvi pogled prinaša UTD, je ta koncept med prebivalci držav Evropske unije tudi zelo priljubljen. Temu priča tudi Evropska državljanska pobuda o UTD, ki pa ni bila uspešna, saj se je od zahtevanega milijona podpisov zbralo le dobro četrtino njih. Pobuda bi sedaj, po dobrih treh letih morda bila uspešnejša, po raziskavi Dalia Research, ki jo navaja The Guardian, bi 68 % ljudi iz 28 držav članic »zagotovo ali verjetno« glasovali za UTD.

V Sloveniji okoli 300 evrov na prebivalca?

Sicer pa je o univerzalnem temeljnem dohodku v Evropi v zadnjih letih možno slišati več in več, za zdaj pa so uspešne samo pobude po eksperimentiranju (po nekaj večjih mestih na Nizozemskem in Livorno v Italiji), medtem ko resni predlogi še niso dovolj »resni«. Na lanskem referendumu so Švicarji pričakovano zavrnili predlog, ki je predvideval, da bi vsak odrasel državljan prejel najmanj 2.500 frankov (2.263 evrov), manjšo vsoto bi prejemali tudi otroci. S tem bi nadomestili vsa ostala nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči in tako dalje, izdatki za socialni sistem pa bi se povečali iz 19,4 % na približno tretjino BDP-ja Švice.

V času že omenjene evropske državljanske pobude iz 2013 je bila Slovenija ena izmed držav, kjer se je glede na število prebivalcev zbralo največ podpisov podpornikov. Leta 2010 pa je sociologinja dr. Valerija Korošec napisala študijo o možnosti UTD-ja v Sloveniji. Glede na takratne razmere je izračunala, da bi si pri nas lahko privoščili 300 evrov na mesec za vsakega stalnega prebivalca, izračuni pa bi bili vzdržni tudi z bolj aktualnimi številkami. A zaenkrat je videti, da slovensko politiko takšne ideje kaj veliko ne zanimajo.