Vse naj stvari so tri

Restavracija (hotel) Skipass Borovška cesta 95, Kranjska Gora Tel.: 04 582 1000

V zimskem času restavracija načeloma obratuje od torka do četrtka od 18. do 22., od petka do nedelje pa od 12. do 22. ure. Pokličite & rezervirajte!

Ambient: sodobna gradnja z veliko svetlega lesa in steklenimi površinami zagotavlja prijetno počutje, tudi z muziko ne težijo

Napitki: kratka, a dobro selekcionirana vinska karta s presenetljivo in razveseljivo prijaznimi maržami

Dostopnost: dovolj veliko lastno parkirišče, pritlična lega – torej brez resnih zaprek za obisk

Fino: trideželni koncept menijev sipa z dimljenim jogurtom potrebušina z ajdovimi žganci

Ne tako fino: premalo fokusirane sladice

Šesthodni slovenski meni stane 45, enako obsežna italijanski in avstrijski pa po 49 evrov. Če iz šestih riht izločite dve, plačate po 10 evrov manj.

»Bojči, naše blontno veselje, jih ima 60! Če to ni dovolj močan razlog za pogled na kranjskogorske bele strmine, potem se pa ne grem več.« Trmasta ultimativna odločnost sicer molčečega staroste Konzumovih terenskih enot nas je, še malo vegaste od dvotedenske pavze in z njo povezanih praznovalnih aktivnosti, presenetila že zarana na prvi delovni dan novega leta. Saj res, zakaj pa ne? Komunikacijski oddelek je takoj preveril delovno temperaturo v že nekaj časa naciljani kranjskogorski postojanki in izvedel, da je mladi koh-šef & kuharski reprezentant Šiftar (ki smo ga za ck zgrešili v prejšnji obalni postojanki) v polnem pogonu, kar je bil znak za odločen odriv iz štartne hišice.

Skipass je precej nov ljubek hotelček, ki pa vsaj na kulinaričnem področju ne skriva ambicioznosti. Že res, da od smučanja prekurjeni otročadi postreže tudi pohančke, krepkim očetom svinjske medaljone, na linijo pazečim mamam pa mediteranske solatke, a jedilnica se je oni dan prijetno zapolnila tudi z jedci, ki so se lotili podrobnega študija treh zelo resno zastavljenih degustacijskih menijev. Ti so navdahnjeni s kulinarično tradicijo treh držav, katerih meje se stikajo tu blizu, a po šest jedi, ki sestavljajo vsakega izmed njih, nosi izrazit avtorski pečat mladega šefa kuhinje.

Slovenski spored se v zimski sezoni odpira z osvežilno pritegnjeno zmrzlino dimljenega ciplja z granatnim jabolkom v nekakšni hrustljavi penasti izvedbi, se nadaljuje z gosto, a bistro in res okusno juho iz rdeče pese s korenjem in kockami rahlo gumastega govejega jezika in se pred vrhuncem – krasno zmehčani svinjski potrebušini na ajdovih žgancih in kremasti jabolčni čežani – ustavi še pri z zgoščenim mlekom in tankimi hrustljavimi rezinami rženega kruha opremljenem popečenem telečjem priželjcu in pri z v ocvrtek iz vlečenega testa vstavljeni drobno sekljani kranjski klobasi na kislem zelju z gorčičnimi semeni. Znani okusi, tu in tam zamenjan nepričakovan teksturni ali formativni obrat, a vse skupaj zelo disciplinirano zastavljeno in všečno postavljeno na krožnike.

Vse to prav tako velja za italijansko navdahnjeno špuro, ki se po odpičenem štartu z riževim čipsom, (ugibamo, da) liofiliziranim rumenim mini paradižnikom in surovimi repki kozic umiri s svilnato cvetačno juho z dagnjami, krasno mehkimi trakovi sipe z rahlo dimljenim jogurtom in omako iz suhih marelic, luštnimi njoki z ovčjim sirom in nastrganimi ostrigami (tu zraven je izjemno sedel požirek briške penine Medot brut 48, ki smo jo – času primerno – srebali ves večer) ter filejem romba s črnim čajem in z vaniljo odišavljenim pastinakovim pirejem.

Mladi Šiftar ima prepoznaven slog, dovolj domišljije za suvereno snovanje konceptov ter znanje in voljo za njih odlično izvedbo. Pri sladicah – vaji v slogu tiramisuja in čokoladne svaštarnice – ga je sicer še malo po mladostno odneslo, ko je hotel na krožniku pokazati vse in še več, a po prikazanem v vsem večeru že zdaj sodi v zgornji rang sodobne slovenske kuharije. Oj, le naprej!