Najpremožnejših 8. Vsi so moški: šest Američanov, Evropejec in Mehičan.

Kritiki opozarjajo, da Oxfam v svojih poročilih, da se peščica najpremožnejših kopa v denarju, ko najrevnejši nimajo dovolj za najnujnejše preživetje, meša jabolka in hruške

Organizacija Oxfam je pred kratkim objavila poročilo, iz katerega izhaja, da ima osem najpremožnejših posameznikov na planetu toliko premoženja kot 50 odstotkov ali 3,6 milijarde najrevnejših. Vseh osem najpremožnejših je moških in so svoje bogastvo večinoma ustvarili s tehnologijo, poroča NBC.

Na vrhu lestvice je Američan Bill Gates, ki ima pod palcem 75 milijard dolarjev. Je soustanovitelj družbe Microsoft, ki je od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes zrasla v največjo družbo za razvoj računalniških programov. Pripomogla je, da je računalnik postal hišna naprava. Na drugem mestu je s 67 milijardami dolarjev Španec Amancio Ortega, ki je najbogatejši Evropejec. Obogatel je s tekstilnimi trgovinami znamke Zara. Prvo je odprl leta 1975.

Američan Warren Buffett se je na tretje mesto uvrstil s premoženjem 60,8 milijarde dolarjev. Investirati je začel že kot najstnik v 40. letih prejšnjega stoletja. Njegova družba Berkshire Hathaway je rasla postopno, njegov recept je, da je treba investirati v podjetja, ki imajo preverjene poslovne modele. Tem daje prednost pred novimi industrijami, kot so tehnološka podjetja.

Mehičan Carlos Slim Helu je na četrtem mestu s 50 milijardami dolarjev. Do osmega mesta so razvrščeni še Američani Jeff Bezos (45,2 milijarde dolarjev), Mark Zuckerberg (44,6 milijarde dolarjev), Larry Ellison (43,6 milijarde dolarjev) in Michael Bloomberg (40 milijard dolarjev).

Po poročanju Huffington Posta je 200 najpremožnejših ljudi na svetu v letu 2016 skupaj zaslužilo 237 milijard dolarjev. Svoje premoženje so tako povečali na 4.400 milijard dolarjev. Največji zaslužkar v letu 2016 je z 11,8 milijarde dolarjev Warren Buffett. Na drugi strani je 3,5 milijarde najrevnejših ljudi na planetu v letu 2015 imelo 1.760 milijard dolarjev ali 488 dolarjev na prebivalca.

Mohammed Yunus iz Bangladeša, ki je leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za mir, je novembra lani opozoril, da povečevanje razlik med bogatimi in revnimi povečuje socialne napetosti. Bogastvo je koncentrirano samo na nekaj mestih na svetu, to je časovna bomba in velika grožnja za svet, je opozoril v pogovoru za Reuters. Bančni in finančni sistem je ustvaril svet, v katerem velja, da »več denarja, kot imaš, več ti ga dam«.

Izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA in odločitev Britancev za izstop iz EU sta po njegovih besedah izraz jeze ljudi na vladajoče elite, ki jim ni uspelo ustaviti rasti prepada med bogatimi in revnimi. Po podatkih organizacije Oxfam se je med letoma 2010 in 2016 bogastvo najpremožnejših 62 Zemljanov povečalo za 44 odstotkov, bogastvo najrevnejših 3,5 milijarde ljudi pa se je v enakem obdobju zmanjšalo za 41 odstotkov.

Najnovejši podatki Oxfama kažejo, da je revščina še hujša, kot je kazalo sprva. Revni ljudje na Kitajskem in Indiji imajo še manj, kot je kazalo lani, ko so objavili poročilo, da ima 62 milijarderjev toliko bogastva, kot najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva. Mark Goldring, izvršni direktor Oxfama v Veliki Britaniji je za Guardian povedal, da je letošnje poročilo o neenakosti bolj jasno, bolj točno in bolj šokantno, kot kadar koli prej. Več kot groteskno je, da ima skupina moških, ki jih je mogoče brez težav spraviti v vozilo za golf, več kot najrevnejša polovica človeštva. Medtem ko bo vsak deveti Zemljan danes šel spat lačen, ima peščica milijarderjev toliko bogastva, da bi potrebovali več življenj, da bi ga lahko porabili. Dejstvo, da super bogata elita bogati na račun preostalih nas doma in v tujini, kaže, kako izprijeno je postalo naše gospodarstvo, pravi Goldring.

Mark Littlewood, generalni direktor Inštituta za gospodarske zadeve, pa Oxfamovo poročilo vidi povsem drugače. Po njegovih besedah je ta organizacija spet objavila poročilo, ki demonizira kapitalizem in spregleda dejstvo, da so prosti trgi samo lani pomagali več kot 100 milijonom ljudi, da so se rešili revščine.

Tudi Bastian Brinkmann v Süddeutsche navaja, da je podatek, da ima osem najpremožnejših Zemljanov več bogastva kot polovica najrevnejših, napačen. To poročilo namreč ni znanstvena ekonomska študija z uporabo sodobnih metod za izračun, ampak Oxfam primerja jabolka in hruške.

Jabolka so vzeta iz poročila o premoženju od Bank Credit Suisse, ki vsebuje podatek, koliko premoženja ima najrevnejša polovica Zemljanov. To je znesek prihrankov potem, ko odštejemo dolgove. Za banke so to zanimivi podatki, iz njih je mogoče razbrati, v katerih državah v Južni Ameriki, Afriki in Aziji bi lahko odprle poslovalnico. Hruške, ki jih uporablja Oxfam, so milijarderji na Forbesovem seznamu najpremožnejših. Podoben seznam objavlja tudi Bloomberg, a so njegovi rezultati drugačni.

Podatki iz poročila Credit Suisse po razlagi Bastiana Brinkmanna niso optimalni za primerjavo med najpremožnejšimi in najrevnejšimi. Ameriški študent po teh podatkih namreč sodi med 50 odstotkov najrevnejših ljudi na svetu, čeprav prihaja iz srednjega razreda in bo po študiju na finančnem središču Wall Street zaslužil zelo veliko denarja. V času študija je zadolžen, zato ima negativno premoženje. Veliko ljudi v državah v razvoju sploh ne more dobiti kredita, zato ne morejo biti uvrščeni med najrevnejše, čeprav so dejansko revnejši kot ameriški študent.

Drug primer je nemški upokojenec, ki je pravkar najel majhen kredit za nakup avtomobila. Če nima v lasti hiše ali kakšnega drugega premoženja, je po izračunu Oxfama revnejši kot kmet v Burundiju. Da od države s pokojnino vsak mesec dobi več denarja kot kmet v Burundiju zasluži vse leto, statistika ne upošteva.

V Oxfamu razlagajo, da ne trdijo, da je njihovo poročilo znanost. Na več mestih poudarjajo, da uporabljajo najboljše vire, ki so na voljo, poročilo pa je samo ocena. Ekstremna neenakost je kljub temu dejstvo in pomeni, da ljudje brez premoženja nimajo niti najnujnejšega za življenje, ko se drugi kopajo v denarju, na očitke kritikov odgovarjajo v Oxfamu.

Neenakost je postala pomembna tema. Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je včasih veljal za lobista neoliberalizma, se v zadnjih letih izčrpno in kritično ukvarjal z neenakostjo. Da se, se gre zahvaliti aktivistom, kot je Oxfam. Vprašanje je samo, ali je razprava zaradi izkrivljenih primerjav boljša, zaključuje nemški novinar.