Pravična porazdelitev

Zakaj so zahteve po zvišanju minimalne plače upravičene

Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo.

Od leta 2014 se je minimalna plača zvišala le za pičli dve desetini odstotka oziroma za 1,6 evra bruto in zdaj znaša 604,35 evra neto, kar je manj od zneska, nujno potrebnega za preživetje odraslega človeka. Ta prag je bil leta 2009 postavljen pri 606 evrih neto. Humanitarni delavci pravijo, da je danes že vsak peti, ki zaprosi za humanitarno pomoč, zaposlen, vendar z delom ne more preživeti.

Slovenija tudi ni več dežela z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti. Še do leta 2007 je bila neenakost pri nas nižja kot na Norveškem, Danskem in na Islandiji. A nič več. V obdobju krize smo na lestvici najnižje neenakosti med razvitimi državami zdrsnili s prvega mesta na četrto – to kažejo podatki OECD. Realni razpoložljivi dohodki so se po letu 2007 zmanjšali vsem dohodkovnim slojem, daleč največ pa so izgubili tisti z najnižjimi dohodki.

Slovenija ima že tri leta gospodarsko rast, eno najvišjih na območju držav z evrom. Zaposlenost se povečuje, pa tudi poslovanje gospodarskih družb se izboljšuje. Leta 2015 so se čisti dobički podjetij povečali za 126,7 odstotka, na 1,64 milijarde evrov. Toda sadovi gospodarske rasti niso razporejeni pravično. Koristi od gospodarskega okrevanja imajo predvsem najbolje plačani v državi. Vse to so argumenti, ki neizpodbitno govorijo v prid zahtevi sindikalnih central po zvišanju minimalne plače. Toda vsakič, ko se takšna zahteva pojavi, delodajalska združenja vlado rotijo, naj nikar ne popusti pritiskom, češ da bo zvišanje minimalne plače odneslo delovna mesta in zmanjšalo konkurenčnost našega gospodarstva. Tako je bilo leta 2009 in tako je danes, ko sindikati predlagajo zvišanje minimalne plače na 630 evrov neto, Združena levica pa celo na 700 evrov.

Argumenti Gospodarske zbornice Slovenije in drugih delodajalskih združenj zoper zvišanje so vselej enaki, saj sledijo logiki, po kateri se podjetja obnašajo gospodarno in ob zvišanju plač samodejno začnejo odpuščati oziroma manj zaposlovati. Novejše empirične raziskave to zastarelo logiko zavračajo in kažejo, da zvišanje minimalne plače nima negativnega vpliva na zaposlenost, dokazano pa pozitivno vpliva na zmanjšanje plačne neenakosti predvsem v najnižjih plačnih razredih. Enako neprepričljive so utemeljitve delodajalskih združenj o negativnem vplivu na konkurenčnost našega gospodarstva. »Merilo konkurenčnosti je menjava s tujino. Po tem merilu je Slovenija med najbolj konkurenčnimi državami v Evropi, saj je lani naš zunanjetrgovinski presežek znašal kar 2,7 milijarde evrov ali 6,7 odstotka BDP. Zvišanje minimalne plače zato nikakor ne bo ogrozilo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kaj šele razvoja. Prej nasprotno, bo spodbuda delodajalcem, da svojih poslovnih modelov ne utemeljujejo na nizkih stroških dela. Zvišanje minimalne plače bo spodbudilo tudi domačo porabo in s tem pozitivno vplivalo na gospodarsko rast,« je prepričan poslanec Luka Mesec (ZL).

Po zadnjih podatkih minimalno plačo v Sloveniji prejema 22.720 zaposlenih v zasebnem sektorju in nekaj več kot 8000 zaposlenih v javnem sektorju.