Vodna reforma

Ministrstvo za zdravje predlaga odpravo državnega nadzora nad pitno vodo. Več pristojnosti za nadzor nad zdravstveno ustreznostjo vode naj bi dobili upravljavci vodovodov.

To je sprožilo kar nekaj kritičnih odzivov. Dr. Darko Drev s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je na primer prejšnji teden za Val 202 podvomil o verodostojnosti takšnega nadzora. »Če ne bo več tega neodvisnega zunanjega nenapovedanega nadzora in se bo upravljavec vodovoda dogovoril, kdo bo jemal vzorce, kdaj in katere bo vzel, vprašanje, ali bodo rezultati realni.«

Danes je notranji nadzor kakovosti vode, ki ga izvajajo upravljavci vodovodov, zelo ohlapno definiran, zato se večkrat dogaja, da vzorce analizirajo neustrezno izobraženi ljudje v neustreznih razmerah. Nova uredba naj bi to spremenila in upravljavcem vodovodov naložila izdelavo ’načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode’, ki bi ga vsaj enkrat na pet let pregledal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Upravljavci bodo morali zagotoviti strokovno jemanje vzorcev vode in analizo v ustreznih laboratorijih, vse podatke pa redno vnašati v državni informacijski sistem.

»Izvajanje nadzora bo preglednejše in gospodarnejše, predvsem pa bo poleg analitskega zaznavanja neskladnosti usmerjeno v iskanje vzrokov za neskladnosti pitne vode in odpravljanje teh,« predlagane spremembe utemeljujejo na ministrstvu za zdravje. Individualni načrt za vsako vodooskrbno območje posebej naj bi omogočil bolj individualizirano obravnavo. »Pri vodovodih, kjer imajo kakovosten vir pitne vode ali imajo vzpostavljeno zanesljivo pripravo pitne vode, bo mogoče zmanjšati število in obseg preskušanj. Nasprotno bo pri preostalih vodovodih treba z več preskušanji zagotavljati, da je pitna voda, ki priteče skozi pipo uporabnikov, zdravstveno ustrezna in skladna.«

Še vedno pa bodo upravljavci vodovodov morali vzorce občasno oddajati na analizo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki zdaj opravlja državni monitoring. Dr. Nataša Sovič, vodja enote za vodo in tla, pravi, da spremembe podpirajo. »V skladu z novo uredbo se bo monitoring še izvajal, ampak v breme upravljavca. Odprave državnega nadzora zato ne vidimo kot težave, če bo vsak deležnik opravil svoje dolžnosti. Žal pa v Sloveniji pogosto ni tako.«

V ljubljanskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija predlaganih sprememb sploh ne razumejo kot ukinitev državnega monitoringa pitne vode, ampak bolj kot njegovo preimenovanje. »Upravljavci vodovodov smo spremembo pričakovali, saj se že leta napoveduje, da bodo stroški državnega monitoringa, ki se bo preimenoval v verifikacijski monitoring, v prihodnje kriti s strani upravljavcev vodovodov, kar je v evropskem prostoru stalna praksa.«

Država bo s prevalitvijo stroškov za vse laboratorijske analize na upravljavce vodovodov prihranila nekaj denarja, kar pa naj bi se, sicer minimalno, poznalo v obliki višjih zneskov na položnicah. »Ministrstvo za zdravje je obljubilo, da bo privarčevani denar namenilo za posebne raziskave pitne vode, ki se do sedaj niso izvajale,« pravi Nataša Sovič. »Predvsem gre za snovi, ki so zelo toksične, so opredeljene kot problem v številnih študijah v svetu in Evropi, pri nas pa zanje sploh še ni podatkov.« Gre na primer za ostanke različnih zdravil in stranskih produktov razkuževanja. »Za zdaj ni utemeljenega suma, da so snovi prisotne v čezmernih količinah, utemeljeno pa sklepamo, da so prisotne.«