Boj za brexit

V torek je britansko vrhovno sodišče razsodilo, da vlada premierke Therese May ne more uporabiti t. i. posebnih pristojnosti za udejanjenje 50. člena lizbonske pogodbe – z njim bi Velika Britanija začela proces izstopanja iz Evropske unije –, ne da bi pred tem dobila soglasje obeh domov britanskega parlamenta.

Predsednik sodišča, lord Neuberger iz Abbotsburyja, je v kratkem povzetku razsodbe dejal, da je skladno z aktom Evropske skupnosti iz leta 1972, z njim je VB vstopila v EU, »zakonodaja EU postala tudi zakonodaja VB. Zakonodaja EU je zato neodvisen vir britanske zakonodaje, dokler parlament ne odloči drugače.« Z izstopom iz EU tako »ne bo več vira za britansko zakonodajo«, to pa pomeni, da bodo »nekatere pravice, ki jih uživajo britanski državljani, spremenjene. Zato vlada ne more sprožiti 50. člena brez soglasja parlamenta.« Razsodbo je sprejelo osem sodnikov, trije, sklicevali so se na »posebne pristojnosti« vlade, so bili proti.

Odločitev sodišča, čeprav pričakovana, je na Otoku deležna burnih odzivov. Besni so zlasti v škotskem Edinburgu, v severnoirskem Belfastu in v waleškem Cardiffu, saj so sodniki njihovim parlamentom odrekli pravico do sodelovanja v procesu izstopanja iz EU. »Zakonodaja EU, ki je bila prenesena na samostojne entitete znotraj VB, je bila zasnovana na predpostavki, da bo VB del EU. Urejanje odnosov VB z EU je zato v pristojnosti britanske vlade,« je pojasnil lord Neuberger.

Škoti, ki so večinsko glasovali proti izstopu, se ne strinjajo s takšno razlago. Škotska premierka Nicola Sturgeon je razočarano dejala, da obljube v času prenosa evropske zakonodaje na entitete niso »vredne papirja, na katerem so zapisane«.

Kljub odločitvi britanskega vrhovnega sodišča se pravzaprav proces odhajanja VB iz EU ne bo ustavil, kajti večina poslancev je že napovedala podporo premierki Mayevi; postopek naj bi se začel marca. Takšni odločitvi bodo nasprotovali le Liberalni demokrati, ki pogojujejo – tako njihov predsednik Tim Farron – podporo uresničevanju 50. člena z razpisom novega referenduma o članstvu v EU, a to se ne bo zgodilo. Proti bodo tudi v Škotski nacionalni stranki. Laburisti postopku ne bodo nasprotovali, so pa napovedali dopolnila k vladnemu zakonskemu osnutku, saj želijo »preprečiti nakane konservativcev, da bi VB z izstopom iz EU spremenili v bunker davčne oaze pred obalo Evrope. Laburisti se bomo zavzemali za prostocarinski dostop do skupnega trga in ohranjanje delavskih, socialnih in okoljevarstvenih pravic.«

Večmesečna umazana bitka za to, kdo je na podlagi 50. člena pristojen za odločitev o brexitu, parlament ali vlada, se je s pravniškega polja spet preselila v politično areno. Konservativka Mayeva bo vztrajala, da mora vse niti v procesu izstopanja iz EU imeti v rokah njena vlada. Zato bi rada le z enim stavkom uveljavila parlamentarno odločitev o izstopu. Temu pa nasprotujejo laburisti, Škoti in Severni Irci, ki se zavedajo nevarnosti, da bi bile z izstopom VB iz EU in morebitnim zasukom VB proti neoliberalnim ZDA v vseh entitetah ogrožene delavske in okoljevarstvene pravice, saj te EU, navkljub vsem težavam, ki jo pestijo, še vedno zagotavlja na višji ravni od preostalega sveta.