Štajerska oživljena

Na sto hektarjih njiv, v trikotniku med letališčem, železnico in avtocesto v bližini Maribora, bo v občini Hoče - Slivnica zrasla industrijska cona. Sredi nje naj bi stala lakirnica družbe Magna Steyr, v kateri naj bi glede na uradne napovedi delo dobilo okoli 400 ljudi. To je vse, kar so za zdaj pripravljeni potrditi v družbi. Kot so nam povedali, bo nov obrat »pomagal podpirati nove programe, ki jih uvajamo v našem obratu za sestavljanje vozil v Gradcu. Začetek gradnje je načrtovan za drugo četrtletje letošnjega leta.«

Magna International je kanadska multinacionalka, ki deluje kot dobaviteljica in podizvajalka za avtomobilsko industrijo. Po naročilu v njej sestavljajo nekatere modele različnih uveljavljenih blagovnih znamk. Samo v Evropi v 159 obratih zaposlujejo več kot 50 tisoč ljudi. Njihov paradni konj je tovarna Magna Steyr v Gradcu, prej znana kot Steyr-Daimler-Puch, ki so jo dokončno prevzeli in preimenovali leta 2001. Širitev dela proizvodnje v Slovenijo je potrebna zaradi novih naročil za sestavljanje novega BMW-ja serije 5 in električnega avtomobila za koncern Jaguar Land Rover, ki so jih dobili v Gradcu.

Prvenstvo v dvorjenju

Verjetno se nobena vlada doslej ni tako trudila, da bi v Slovenijo privabila tujega investitorja, kot se je Cerarjeva vlada trudila za prihod Magne. Začelo se je lani zgodaj spomladi.

»Vse skupaj se je začelo tako, da je nepremičninska agencija, ki jo je najela Magna, iskala potencialna zemljišča v soseščini,« razlaga državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. In ta nepremičninska agencija je stopila v stik tudi z javno agencijo za spodbujanje podjetništva in tuje investicije Spirit. Na slednji vodenje potencialnih velikih investicij po dogovoru prepustijo ministrstvu.

»Sprva sploh nismo verjeli, da nam lahko uspe,« se spominja Cantarutti. Pri tem posebej omeni veleposlanico v Nemčiji Marto Kos Marko, ki je po zaslugi svojih poznanstev v nemški avtomobilski industriji maja lani organizirala prvi sestanek s predstavniki Magne. »Sprva je bilo v igri več držav, vendar je zelo hitro postalo jasno, da sta resni kandidatki le dve – Slovenija ali Madžarska,« nam je povedala v telefonskem pogovoru. »Zelo smo morali paziti, da nas ne bi prehiteli. Včasih smo imeli tudi samo pol ure časa za odgovor.«

Iskanje ustrezne lokacije je bil zahteven proces. »Najprej smo ponudili več različnih lokacij v Teznem. A enostavno niso bile ustrezne,« pravi Aleš Cantarutti. »Magnin poslovni model je jasen – zemljišče mora biti zaključena celota z določeno površino. Mimo tega ni šlo.«

Edino zemljišče, ki jim je bilo všeč, ima približno sto različnih lastnikov. Na ministrstvu so jim ponudili razmeroma velikodušne odškodnine, hkrati pa so pohiteli in pripravili poseben zakon, ki bi olajšal razlastitev lastnikov zemljišč, če bi bila ta potrebna. Občino so spodbudili k čim hitrejši pripravi novega prostorskega načrta.

»Če ne bi verjeli v to zgodbo, se ne bi metali na zobe zanjo,« pravi Cantarutti.

Izvidnica

Ko je novica o načrtih Magne v Sloveniji pricurljala v javnost, so predstavniki gospodarskega ministrstva omenjali do 3000 novih delovnih mest. Za zdaj je uradno potrjenih le 400 delovnih mest v novi lakirnici. Vlada pa je uporabo posebnega zakona omejila na naložbe, ki v desetih letih ustvarijo najmanj tisoč delovnih mest. Aleš Cantarutti pomirja: »V pogodbi bomo določili strožje pogoje, kot jih določa zakon. Investitor bo moral zagotoviti najmanj tisoč delovnih mest prej kot v desetih letih, ne samo en dan prej, torej po 9 letih in 364 dneh. Določene bodo tudi kazni za primer, da se zaveze ne bi uresničile.«

Tovrstne investicije pač potekajo v fazah, pravi Cantarutti. In nova lakirnica je prva faza. »Vsi indici pa kažejo na to, da se ne bodo ustavili pri tem. Gradnjo prve faze načrtujejo sredi predvidenega zemljišča. Če ne bi nameravali širiti proizvodnje, to ne bi imelo nobenega smisla. Tudi ekonomika se jim ne bi izšla, če bi imeli v Sloveniji samo ličarsko delavnico.« Enako meni tudi predsednik sindikata v Revozu Slavko Pungeršič. »Gre za približno tako veliko lakirnico, kot jo imamo v Revozu, zato menim, da je to samo prva faza oziroma zametek večje tovarne. Ekonomsko ni upravičeno, da bi Magna tu sestavne dele lakirala in jih na montažo vozila drugam,« je dejal za časnik Finance.

Verjetno se nobena vlada doslej ni tako trudila, da bi v Slovenijo privabila tujega investitorja, kot se je Cerarjeva vlada trudila za prihod Magne.

A uradne potrditve še ni. Kot pravi Cantarutti, so v podjetju seznanjeni z zahtevami posebnega zakona. »O izvedbi nadaljnjih faz investicije sem prepričan in sem za to pripravljen tudi politično odgovarjati. Prepričan sem, da bomo dobili vsaj polovico od predvidenih 3000 delovnih mest.«

Za presojanje okoljevarstvenih dilem, ki jih prinaša tak projekt, bi bilo vseeno dobro imeti bolj trdna zagotovila. Sploh zato, ker se investitorju s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj zelo mudi.

Nevarnost ekoterorizma

Slovenija je na samem repu držav članic Evropske unije po količini obdelovalnih kmetijskih površin na prebivalca. Iz leta v leto jih več pozidamo in s tem nepovratno uničimo. Če smo že pripravljeni žrtvovati 100 hektarjev ravninskih kmetijskih zemljišč, ki so v naši z gozdom pokriti in hriboviti državi še posebej dragocena, bi morali zelo natančno vedeti, za kaj jih žrtvujemo.

In to bi utegnilo zaplesti postopek presoje vplivov na okolje, ki je pogoj za okoljevarstveno dovoljenje. To pa je seveda pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Magna želi gradnjo novega obrata začeti najkasneje do konca junija letos. Po zakonu o varstvu okolja traja postopek presoje vplivov na okolje tri mesece, dodaten mesec je potreben za javno razgrnitev. »V primeru, da v postopke ne vstopijo stranski udeleženci, je ves postopek izvedljiv v tem roku,« nam je povedal Andrej Vuga iz Agencije za okolje. »Če pa v postopek vstopijo stranski udeleženci (nevladne organizacije oz. druga zainteresirana javnost), se postopek lahko bistveno zavleče, saj je treba izvesti še dodatna postopkovna dejanja, kot na primer ustno obravnavo itd.«

V Agenciji za okolje vloge za okoljevarstveno dovoljenje še niso prejeli, čas pa nezadržno teče. Aleš Cantarutti priznava, da je Magnin načrt o pridobitvi gradbenega dovoljenja do julija letos na trhlih temeljih. »Z odločitvijo za trenutno načrtovano lokacijo smo si zadevo zapletli in tega se tudi zavedamo. Nekaj manevrskega prostora sicer imamo, prav veliko pa ne. Še vedno je realen scenarij tudi ta, da se ne zgodi nič.« ‘Ekoteroristi’, kot jih je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek, jim utegnejo povzročiti veliko preglavic.

Kaj pa ni rakotvorno?

Lakirnica ni med najbolj čistimi in okoljsko neoporečnimi proizvodnimi obrati. Med ključnimi kemikalijami so različna topila, težke kovine in hitro vnetljive snovi. Pojavili so se namigi, da želi Magna v Slovenijo pravzaprav le prenesti najbolj umazan del svoje proizvodnje. Lahko bi tudi sklepali, da želi s tem, ko so za prvo fazo predvideli postavitev okoljsko najbolj spornega obrata, pravzaprav izsiliti milejšo obravnavo. Uradno zatrjujejo, da so se za lokacijo v Sloveniji odločili zaradi »bližine Gradca, dobro usposobljene delovne sile in drugih ekonomskih razlogov«.

»Ličarska delavnica je prva faza investicije zato, ker ima Magna v tem trenutku ravno na tem področju najožje grlo. Nobenega drugega razloga ni,« zatrjuje Aleš Cantarutti. »Upam si trditi, da je njihova proizvodnja manj okoljsko obremenjujoča od intenzivnega kmetijstva.« 

Pridruži se mu tudi Jernej Tovšak, direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. »Tukaj ne gre za nikakršno selitev proizvodnje. V Gradcu so pravkar odprli novo lakirnico. In to sredi mesta.«

Je pa lakirnica tudi obrat, v katerem so delavci izpostavljeni povečanemu tveganju za zdravje. Mednarodna agencija za raziskave raka IARC je delo z barvami že pred 20 leti uvrstila na seznam poklicev s povečanim tveganjem za razvoj nekaterih vrst raka. Leta 2012 so zapisali, da se je sicer izpostavljenost nekaterim snovem sčasoma zmanjšala, vendar pa »novejše študije in nadaljnja izpostavljenost številnim kancerogenim snovem še naprej zbujajo skrb«.

»Povejte mi eno stvar, ki ni rakotvorna,« se brani Aleš Cantarutti. »Magna je podjetje z visokimi ekološkimi standardi in tudi standardi odnosa do zaposlenih. Samo približno deset odstotkov njihovih zaposlenih je pogodbenih delavcev.« V pogodbi z Magno nameravajo tudi v njihovem slovenskem obratu omejiti delež prekarnih zaposlitev.

‘Ekoteroristi’, kot jih je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek, utegnejo pristojnim povzročiti veliko preglavic.

Vse se vrača …

Po podatkih Magne se trenutno na delo v njihovo tovarno v Gradcu vozi približno 600 Slovencev. Je mogoče, da bodo v Slovenijo zgolj prestavili slovenske zaposlene iz Gradca?

»Tudi mi smo jih to vprašali,« pravi Aleš Cantarutti. »Trdijo, da bo takih le nekaj odstotkov.« Iz Magne so nam odgovorili, da nameravajo v prihodnjem letu dni v graški tovarni zaposliti dodatnih tri tisoč ljudi in da »aktivnosti za pridobitev ustreznega kadra v Gradcu in v Sloveniji potekajo povsem ločeno«.

Dejstvo je, da bi v Sloveniji tri tisoč delovnih mest v kratkem času tako ali tako težko zapolnili. »Fazna investicija je dobrodošla zaradi lažje zagotovitve ustreznih kadrov, saj nam omogoča dovolj časa za izobraževanje potencialnih kandidatov,« razlaga Cantarutti.

Obujanje industrije v mariborskem bazenu bi težko označili za nekaj slabega. Je pa na neki način strašljivo, kakšno moč in vpliv imajo korporacije v današnjem globalnem gospodarstvu, kako ustrežljive morajo biti vlade držav v boju za njihovo pozornost in kako je okolje, kot v zadnjem času večkrat ponavlja okoljski filozof dr. Luka Omladič, v tej igri zreducirano na administrativno oviro.

A Jernej Tovšak je prepričan, da se bodo ves trud in vsi kompromisi poplačali. »V desetih letih se bo Maribor postavil na noge, osamosvojil in zaživel. Zato smo tako skočili ob tej priložnosti in zato tako grizemo.«