Z vzhoda nič novega

Svinjina na popečenih rezancih

Svinjina v soparjeni štručki

Azijska čajnica, kavarna in restavracija Tloft
Gosposvetska 4, Ljubljana
Tel.: 031 412 803
Tloft obratuje od ponedeljka do četrtka od 10. do 22. ure, ob petkih začnejo ob 8., ob sobotah pa ob 11. uri. Nedelje in prazniki so namenjeni počitku.

Ambient:
preprosto, lahkotno in nepretenciozno opremljen podolgovat prostor bistrojskega tipa

Napitki:
ob odsotnosti kakšnih resnih vinskih in pivskih opcij se zdi še najboljša rešitev čaj – dimasti lapsang je bil odličen

Dostopnost:
parkiranje na ulici ali v bližnji garaži, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
popečeni soparjeni žlikrofi

Ne tako fino:
suši
soparjene štručke
pečeni rezanci ramen s svinjino

Inšpektorski kvartet je za z jedilnega lista napaberkovane sušije, žlikrofe, nudle, soparjene štručke in tortici porabil nekaj malega manj kot 15 evrov na osebo.

»O, lej, še ena svetovna! A gremo kar zdajle probat ali jo damo na to-do spisek?« se je z napol surovo krompirjevo tortiljo in bledičnim iberskim pršutom napolnjeni in – kot vedo vestni bralci – pretežno nezadovoljni šefinšpektor spraševal ob odhodu iz Figovca, ko je na drugi strani ceste zagledal precej novo azijsko postojanko. Ko je iz ogledniške baze dobil še informacijo, da naj bi šlo za prvi plac, ki v Ljubljani sopari štručke in jih nato polni s svinjino, piščancem ali govedino, se je obisk na prednostnem seznamu kar fino povzpel navzgor.

Tako smo se ondan odpravili na kaskadersko pot po zaledenelih ljubljanskih pločnikih in v na vogalu Gosposvetske in Kersnikove postavljenem lokalu sledeč prvinskemu nagonu sedli k električni imitaciji kamina.

Stanje obče podhlajenosti smo se v prvi vrsti odločili sanirati s pravim čajem, na jedilnem listu se je lačnim očem in še vedno mrzlim nogam najbolj dopadla postavka hot pot in že smo se videli, kako v okusno, dolgo in počasi kuhano umamijasto juho pomakamo rezine mesa in z vsem skupaj nato segrevamo premražene organizme. No, to je bil seveda račun brez krčmarja – ustno nam je bilo sporočeno, da je takole reč treba naročiti vsaj kakšen dan vnaprej, ker je treba juho dolgo in počasi kuhati. Kar sicer vemo; vemo pa tudi, da se v propisnih placih taka juha – če je že na meniju – počasi in dolgo kuha vsak dan. Torej nič sreče z župco. Nič zato, bomo pa začeli na hladno, s sušijem. Tukaj imamo v domovini že kar visoko postavljene standarde, a je Tloftova kolekcija s površno narezanimi makiji, presušeno kozico in skorajda kot karpačo tankimi rezinami lososa in tuna žal ostala daleč, daleč pod njimi. In če kani Tloft z že prej omenjeno za Ljubljano novo ponudbo soparjenih štručk (ali imamo udomačen že kakšen drug izraz za steamed buns?) postaviti standard, je ta zelo nizek: soparjene štručke bi morale biti puhaste, mehke in lahkotne, tukaj pa so bile tanke, od zunaj pa tako popečene, da so bolj kot na steamed buns spominjale na padanske piadine. Vtisa ni popravilo niti njih polnjenje: debelo odrezane kajle kumare, na njih pa že mnogokrat pregreta in presušena svinjina, prgišče sezama in nekaj malega, bolj v sledovih kot kaj resnega, omake. Niti ne vem, kaj je bilo bolj žalostno – steam bun sam ali jaz, ko sem ugriznil vanj.

Tisto žalostno svinjino smo nato srečali še enkrat, na popečenih jajčnih rezancih. Tam se je – zaradi več omake in nekaj kosov prepražene zelenjave – odrezala malo bolje, a še zmeraj slabše kot čisto korektna piščančja oprema na riževih rezancih. Za še najvarnejšo izbiro sta se tako pokazali obe preizkušeni različici dim sumov – čisto nedolžna soparjena in malo bolj značajna popečena. In, ja, od nekod drugod prineseni tortici nutela/banana in mango.

Tloft bi se včasih, ko smo manj potovali in je bila azijska košta pri nas res eksotična, mogoče še lahko pofural kot zanimiva restavracija; zdaj bo za kaj takega treba pokazati precej več energije, natančnosti in domišljije.