Bodo upniki Grčijo prisilili v Grexit?

Če Grki v treh tednih ne dosežejo novega dogovora z upniki, se bo na mizo vrnila možnost Grexita

Potem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) v tokratnem letnem poročilu objavil, da utegne grški javni dolg postati »eksploziven«, če EU Grkom tega bremena ne bo zmanjšala, ima grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa tri tedne časa za nov dogovor z evropskimi upniki. Cipras ima na voljo dve možnosti. Prva je, da se govori za dodatne varčevalne ukrepe, druga sklic novih volitev.

Aristides Hatzis, profesor prava in ekonomije na univerzi v Atenah, po poročanju Guardiana pravi, da Grčiji grozi politična kriza, ki lahko prinese nazaj možnost izstopa iz območja evra (Grexit) kot maščevanje, če dogovor ne bo dosežen do 20. februarja, ko je predvideno naslednje zasedanje evroskupine.

IMF ocenjuje, da bo grški javni dolg do leta 2060 narasel na 275 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), grška vlada pa ocenjuje, da zdaj grški javni dolg znaša 180 odstotkov BDP, poroča Bloomberg. Po oceni IMF je država dolg sposobna odplačati, če ne preseže 60 odstotkov BDP. To je tudi meja za države z evrom v paktu za stabilnost in rast.

Ocene EU glede grškega dolga so že nekaj časa bolj optimistične od ocen IMF. IMF bi Grkom olajšal breme dolga, čemur pa evropski kreditodajalci, ki jih predstavljata evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB), nasprotujejo. IMF se zaradi tega še vedno ni odločil, ali bo sodeloval pri tretjem programu pomoči, ki je bil dogovorjen leta 2015. Odbor IMF bo letno poročilo z oceno zmožnosti Grčije za odplačilo dolga obravnaval v ponedeljek, 6. februarja.

Če se bo I)MF odločil, da pri tretjem programu ne bo več sodeloval, ECB grških obveznic ne bo mogla vključiti v svoj program odkupa obveznic. Na podlagi te odločitve bi se Grčija lahko spet začela sama zadolževati na mednarodnih finančnih trgih.

Predstavniki kreditodajalcev bi morali že decembra zaključiti drugi pregled izpolnjevanja pogojev za nakazilo novega obroka pomoči na podlagi 86 milijard evrov vrednega reševalnega programa iz leta 2015, ki se izteče leta 2018. Ključna odprta vprašanja so po poročanju STA reforme na trgu dela, trgu proizvodov in na energetskem trgu ter srednjeročni fiskalni ukrepi po izteku programa. Končanje drugega pregleda je nujno za sprostitev naslednjega obroka pomoči Grčiji. Za koliko denarja gre, za zdaj še ni znano. Grčija naj bi sicer svež denar potrebovala poleti.

Olje na ogenj je zdaj z zadnjim poročilom nalil še IMF, ki opozarja, da bo grški dolg postal »eksploziven«, četudi grška vlada dosledno izvede vse zahtevane reforme. Grčija s svojo zadolženostjo ne more rasti, opozarja IMF. Po njegovi oceni potrebuje bistveno lajšanje bremena dolga s strani evropskih kreditodajalcev, da bo ta postal vzdržen.

Evropski kreditodajalci od grške vlade zahtevajo novo znižanje pokojnin in nove omejitve za oprostitev plačila davkov v času, ko so se socialne razmere za mnoge Grke spet poslabšale. Prvič po izbruhu evrske krize je več kot polovica Grkov (53 odstotkov) v anketi odgovorilo, da je bil prevzem evra za Grčijo »napaka«, tretjina se jih je zavzela na vrnitev svoje valute drahme.

Tiskovni predstavnik evropskega reševalnega sklada ESM, prek katerega Grčija na podlagi tretjega reševalnega programa dobiva pomoč, vztraja, da je ta program kredibilen in vsebuje ukrepe za reševanje nepredvidljivih zadev. Evropski kreditodajalci ne vidijo nikakršnega razloga za alarmantno obravnavo grške zadolženosti. EU je Grčiji obljubila odpis dolga po izteku tretjega programa pomoči.

Ta odgovor je v skladu s stališči Nemčije in Nizozemske, kjer pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami nočejo volivcev dražiti z olajšavami za Grke. Dokler volitve ne bodo mimo, so pripravljeni tiščati glavo v pesek in se delati, kot da Grčija ni več problem. V interesu nas vseh je, da je drugi pregled izvajanja tretjega programa pomoči za Grčijo končan čim prej, je po nedavnem zasedanju evroskupine po poročanju STA poudaril njen šef Jeroen Dijsselbloem.

Lajšanje bremena dolga, ki ga zahteva IMF, ne pomeni odpisa, ampak znižanje obrestne mere in podaljšanje roka za odplačilo. V eni točki se IMF in evropski upniki vendarle strinjajo. Vsi zahtevajo od vlade Aleksisa Ciprasa nove varčevalne ukrepe, če proračunski presežek brez upoštevanja plačila obresti za dolg ne bo dosegel zahtevanih 3,5 odstotka BDP. Grški finančni minister Evklid Cakalotos to zahtevo odločno zavrača kot nesprejemljivo.