Reševanje TEŠ 6

Vlada si želi, da bi odjemalcem električne energije lahko naložila pokrivanje izgube, ki jo pri proizvodnji elektrike ustvarja šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. S sprejetjem novele energetskega zakona, ki je v javni obravnavi, bi omogočila uvedbo tako imenovanega prednostnega dispečiranja elektrike iz TEŠ 6.

Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da je tak ukrep nujen za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo. Po mnenju okoljske organizacije Greenpeace pa je nesprejemljivo, da vlada uvaja subvencijo za zgrešeni projekt TEŠ 6 in da skuša ta strošek prevaliti na prebivalstvo.

Številne termoelektrarne v Evropi so pod velikim pritiskom. Razmah subvencioniranih obnovljivih virov energije je povzročil občutna nihanja borznih cen električne energije, tem pa velike termoelektrarne niso prilagojene. Na sončen vetroven dan je v Evropi na voljo toliko poceni elektrike iz obnovljivih virov, da vse elektrike sploh ne morejo prodati. Ko se pooblači in se veter umiri, pa morajo luknjo zapolniti klasične elektrarne.

Proizvodnja elektrike se mora neprestano prilagajati potrebam. Obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, tega ne omogočajo. Klasične elektrarne tako ostajajo ključne za vzdrževanje zanesljivosti oskrbe z elektriko, vendar imajo zaradi nizkih cen in nestanovitnega obratovanja višje obratovalne stroške in (pre)nizke prihodke. To je težava, s katero se spoprijemajo tudi v TEŠ.

Dr. Rafael Mihalič, predstojnik katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na Fakulteti za elektrotehniko, težavo primerja s prodajo žemljic. »Del žemljic pride na trg zastonj, ker so bili vsi stroški zanje pokriti iz proračuna, še preden so prišle do pulta. In potem si na primer na Tromostovju konkurirajo pek, ki daje žemljice zastonj, in vsi drugi peki, ki morajo z iztržkom plačati vse stroške in davke in še dražjo proizvodnjo zaradi nenapovedljivega števila zastonj žemljic. Seveda gre cena žemljic ’v poden’ in pokriva le še tekoče stroške ali pa še tega ne za tiste peke, ki ne dobijo subvencij. Takšne so razmere na trgu elektrike v Evropski uniji, kamor pride elektrika iz obnovljivih virov energije s ceno 0, druge elektrarne pa se ’stepejo’ za ostanke.« Čisto jasno je, dodaja Mihalič, da v takih razmerah klasične elektrarne ne morejo pokrivati fiksnih in tekočih stroškov.

Zadrega za Slovenijo je, da je TEŠ izjemno pomemben steber elektroenergetskega sistema. »Če TEŠ iz ekonomskih razlogov preneha proizvajati elektriko, potem je vprašljiva zanesljivost oskrbe,« pravi Jože Dimnik, v. d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.

Za zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe je v Sloveniji po zakonu odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja – ELES. Zanj je TEŠ ključnega pomena. »Ob predpostavki, da TEŠ ne bi obratoval, bi prišli v položaj, ko bi le en odstotek časa razpolagali z zadostno rezervo sekundarne moči, ki je ključna storitev za ohranjanje ravnotežja med proizvedeno in porabljeno električno energijo v realnem času,« pravi direktor Aleksander Mervar.

Uvedba prednostnega dispečiranja za TEŠ 6 bi torej državi omogočila pokrivanje proizvodnih stroškov elektrarne v času, ko se ji sicer elektrike zaradi nizkih cen ne bi splačalo proizvajati, bi bila pa njena proizvodnja ključna za zagotavljanje zanesljive oskrbe.

Če in ko se bo vlada odločila za sprožitev mehanizma, naj bi se to na mesečnih položnicah gospodinjstev pokazalo v evro višjem znesku. Za subvencije obnovljivih virov energije, ki so povzročile nastale zaplete, danes v povprečju plačujemo po pet evrov na mesec.