Grčija ni edina država v Evropi, ki se utaplja v dolgovih

Vzdržen javni dolg, to je do 60 odstotkov BDP, ima le 11 od 28 članic EU, evropske banke pa imajo več kot tisoč milijard evrov slabih kreditov

Zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se v Evropi ob politiki varčevanja, ki jo od izbruha finančne in evrske krize pod taktirko Nemčije predpisuje državam članicam Bruselj, v dolgu utaplja več držav, ne le Grčija. Javni dolg Grčije je leta 2015 znašal 177,4 odstotka BDP, več kot za 100 odstotkov BDP so bile zadolženi tudi Italijani (132,3 odstotka), Portugalci (129 odstotkov), Ciprčani (107,5 odstotka) in Belgijci (105,8 odstotka).

Po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in v skladu s pravili evropskega Pakta za stabilnost in rast je javni dolg države vzdržen, kar pomeni, da ga je zmožna odplačevati, če ne preseže 60 odstotkov njenega BDP. Pod to mejo je bilo leta 2015 po podatkih Eurostata v EU zadolženih le 11 od 28 članic EU. Med njimi ni Slovenije (83,1 odstotka BDP) in največjih držav. Nemški javni dolg je znašal 71,2 odstotka BDP, francoski 96,2 odstotka BDP in britanski 89,1 odstotka BDP. Povprečna zadolženost vseh 28 članic EU je bila 85 odstotkov BDP, držav z evrom pa 90,5 odstotka BDP.

Evropske banke pa se utapljajo v slabih kreditih, zato evropski bančni nadzornik EBA predlaga ustanovitev evropske slabe banke, na katero bi banke lahko prenesle svoje kredite, za katere ne morejo pričakovati poplačila. Prvi mož EBA Italijan Andrea Enria pravi , da je evropska slaba banka potrebna zato, ker je treba bankam dati možnost, da se znebijo slabih kreditov. Po njegovih podatkih imajo banke v Evropi za več kot 1000 milijard evrov slabih kreditov.

Čeprav nimajo banke v vseh članicah EU s temi krediti enakih problemov, je po razlagi Italijana to evropski problem, za katerega je potrebna evropska rešitev. Za evropsko slabo banko bi države morale zagotoviti poroštva, hkrati naj bi zbirala tudi sredstva zasebnih investitorjev, si je zamislil Enria.

Slaba banka bi vzpostavila most med »realno ekonomsko vrednostjo« slabih kreditov bank in ceno, ki so jo zanjo investitorji pripravljeni plačati. S slabo banko bi investitorji imeli ponudbo slabih kreditov na voljo na enem mestu. Prvi mož evropskega reševalnega sklada ESM Nemec Klaus Regling je dejal, da bi na slabo banko prenesli za 250 milijard evrov slabih bančnih kreditov, vendar je treba veliko vprašanj še rešiti.

Da od bank pričakujejo, da se bodo znebile bremena slabih kreditov, so septembra lani sporočili iz Evropske centralne banke (ECB). Da je breme slabih kreditov treba zmanjšati, se strinja tudi evropska komisija.

Nemci so že sporočili, da predloga o ustanovitvi evropske slabe banke ne podpirajo. Ne nasprotujejo slabi banki kot načinu reševanja problema s slabimi krediti bank, moti jih, da banke, ki jih slabi krediti najbolj bremenijo, niso v njihove, ampak imajo največje probleme s slabimi krediti banke v Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji, Grčiji in na Irskem, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi na Madžarskem in v Romuniji. Nemci še vedno vztrajajo pri zahtevi, da morajo problem s starimi slabimi krediti svojih bank rešiti države same in ne tega bremena prenašati na vse države z evrom.