Univerzalno shajališče

Fudo
Poštna 1, Maribor
Tel.: 05 91 43 576
Družilišče Fudo je od ponedeljka do četrtka odprto od 8. do 24. ure, ob petkih in sobotah pa potegnejo do druge nočne. Ob nedeljah je počitek.

Ambient:
sproščeno in nepretenciozno opremljen lokal z drobnimi, njemu lastnimi finticami pri opremi in pogrinjkih

Napitki:
vsekakor pohvalno velika izbira vin na kozarec s številnimi manj znanimi (predvsem štajerskimi) vinarji; s pivi pa so bolj tako-tako

Dostopnost:
parkirajte kje okoli stolnice in se sprehodite po živahni Poštni ulici; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
orecchiette s panceto in bučo
hišni humus z rdečo peso
goveja jetrca

Ne tako fino:
premalo segret (stopljen) camembert

Humus stane 6,5, topljeni camembert 7,5, hudi narezek 11, orecchiette 8,5, dva burgerčka 8, baby beef jetrca 6,5, rebrca 9, sladice pa 4 evre.

»Skoraj smo hitrejši od Ilke, pazi na omejitev!« je kopilot v konzumobilu med furo navzdol proti Tepanjam začel opozarjati dežurnega voznika, naj ga približevanje rodnemu kraju super-speed svetovne prvakinje ne zavede v prehitre cestne manevre – navsezadnje nismo bili na kompetitivni dirki, ampak na izletu v razmeroma novo, a z več različnih doušniških strani priporočeno postojanko v središču Maribora.

Na prvi uč lahko naša izvidniška ekipa priporočilo raztegne na celotno mariborsko Poštno ulico, ki se je v petkovem večeru zdela hudo prijetna lokacija za pohajanje od vrat do vrat. Kljub temu se nismo dali zmesti vonju po čevapih in razposajeni mladostni druščini v kavarni Isabella, temveč smo se držali načrta in zasedli eno od miz v prijetnem, na vogal Poštne ulice in Glavnega trga postavljenem lokalu Fudo.

Ko nam je natakar urno prinesel Ducalovo penino, smo naleteli na dve težavi: kaj izbrati z res zanimivega jedilnega lista in kaj izbrati iz res zanimivega nabora vin na kozarec. V cerarjevskem duhu smo začeli iskati rešitve in prvo našli v čisto spodobnem narezku, ki pa je – pazi to! – ostal v globoki senci humusa. Tega so v Fudovi kuhinji napimpali s sokom rdeče pese, ki osnovnemu namazu ni dal samo drugačne barve, ampak je tudi okusu dodal čisto novo dimenzijo. Zanimiva zamisel je še do stopljenosti segreti hlebček camemberta in ga postreči z zmlevkom iz suhega paradižnika in rožmarina, a je sir tokrat vendarle (p)ostal prehladen, da bi nas res prepričal.

Lahko pa o orecchiettah (ušescih), ki so jih omačili s prepraženo panceto, bučo, bučnimi semeni in smetano, rečemo samo ka-si-ti-ja-čisto-nor! Kakšna huda Fudova pašta je to: vse klapa – v nulo skuhana pašta, ravno prav vsega v omaki in izjemen okus, ki v ustih ostane še dolgo (pospremljen s – kot ji pravijo na vinski karti – pijačo, ki se ne sme imenovati vino, torej jurko, še toliko bolj). In takoj za tem še ena reč, ki bi lahko bila dolgočasna, pa je bila zaradi ajnfoh in simpatičnih fint daleč od tega: jetrca mlade govedi so namesto na čebuli prepražili na poru, mednje vmešali nekaj v slanino ovitih drobnih suhih sliv, za prilogo pa dodali z različnim semenjem pripravljeno in popečeno polento. Čebulne obročke, ki so spremljali mehka in sočna – resda bolj klasično kot bbq pripravljena – rebra, so po našem pred cvrtjem še odrobtinili, krompirjeve krhlje pa pred peko le napol skuhali. Še najbolj običajna in no-nonsense reč so tu hamburgerji – polpeta, čebulna marmelada, sir, solata in kisle kumarice. Kot da bi hoteli reči, da jih imajo na meniju zato, ker se to v lokalu takšnega tipa spodobi, da pa se ustvarjalno raje lotevajo drugih reči. Tudi sladic: skutna torta je čokoladna in zapeljivo mehka in sočna, v stolpič postavljene ameriške palačinke osvežijo z grškim jogurtom, v malo posodico spravljen hruškov drobljenec pa s kepico sladoleda.

Pri Fudu pa je najlepši splošni vtis: da se plac ni hi(p)steriziral, ampak je (p)ostal prijeten prostor, kjer ljudje drug ob drugem le kofetkajo, pijejo špricer, pikajo narezek ali pa precej resno jedo. Bravo!