Zuckerbergov manifest

Prvi mož Facebooka in multimilijarder Mark Zuckerberg je za največje družbeno omrežje na svetu, ki kroji vsakdan zavidljivemu številu ljudi, napisal nov manifest. V njem se je zavezal, da bo Facebook odslej odločneje nadzoroval svojo že skoraj dve milijardi veliko bazo uporabnikov. Med obljubami je izpostavljeno, da bo zajezil senzacionalizem in dezinformacije, ki se prek Facebooka širijo skozi članke sumljivega izvora. Hkrati pa se je zavezal, da bo družbeno omrežje postalo bolj proaktivno pri zaščiti svojih uporabnikov, ki so tarče nadlegovanja in sovražnega govora. Sliši se obetavno.

Zuckerbergov zapis, v katerem se med drugim sprašuje, ali gradimo svet, ki si ga želimo, kaže zaskrbljenost, da njegovo podjetje ne prispeva k temu, da bi družbo izboljšali, temveč se dogaja prav nasprotno – Facebook je postal glavni vir nestrpnosti, lažnih informacij in sovražnega govora. Zuckerberg skuša v svojem manifestu poudarjati, da je Facebook v bistvu dober in da ima veliko pozitivnih funkcij, a bolj ko beremo njegove besede, bolj se zdi, da s tem pravzaprav prepričuje samega sebe. Problematično je denimo dejstvo, da se načrtno ograjuje od tega, da Facebook postaja medij in najpogostejši vir novic za večino uporabnikov. Odgovornost prelaga na aplikacije in orodja, ki naj bi kot čudežna sila avtomatsko prečistili virtualni prostor, in težave bodo izginile čez noč. Ali kot so zapisali v The Atlantic: »Facebook bi rad vzpostavil sistem globalne novinarske redakcije, ki naj bi jo vodili uredniški roboti in bralci.« Vzpostavlja novinarstvo brez novinarjev.

Zuckerberg nenehno piše v množini – »zavedati se moramo«, »nas skrbi« in podobno –, nikjer pa jasno ni zabeleženo, kdo so ti »mi«. Ali gre za državljane sveta? Uporabnike Facebooka? Američane? Ruse? Ali za vodilne v podjetju Facebook? Prav pri slednjih ni jasno, ali so sprejeli soodgovornost za radikalizacijo in širjenje idej skrajne desnice, fašizma, ksenofobije in homofobije. Iz Zuckerbergovega zapisa je vidno zgolj to, da so le »opazili« te spremembe in da so »zaskrbljeni«.

Zuckerberg se velikokrat ujame v lastno kontradiktornost. Po eni strani zagovarja, da družbeno omrežje ponuja veliko več različnih mnenj kot tradicionalni mediji, ki so »ujeti v konsistenco uredniške politike«, po drugi strani pa izpostavlja zaskrbljenost nad netočnostjo nepreverjenih informacij. »Večina pogovorov na Facebooku je družabnih, ne ideoloških. Gre za prijatelje, ki delijo šale, družine, ki ohranjajo stik na daljavo, ljudi, ki iščejo skupine, ker so bodisi sveži starši, ki vzgajajo otroke, ali na novo diagnosticirani pacienti s hudo boleznijo. Včasih gre za radost, ko nas združuje religija ali šport. Včasih pa gre za preživetje, denimo ko begunci komunicirajo, da bi našli pribežališče,« piše Mark Zuckerberg.

Ja, včasih dežuje, včasih pa sije sonce. Facebook ni nič kriv. Potisnite glavo v pesek, všečkajte svoje hobije, svet bo takoj lepši, delnice Facebooka pa bodo še vedno rasle.