Resnica je, da so alternativna dejstva laž

V postfaktičnem svetu alternativnih dejstev je ameriški časnik The New York Times v novi kampanji izpostavil pomembnost vloge novinarjev, ki iščejo resnico

gY0Fdz350GE

The New York Times je lansiral oglasno kampanjo, ki presprašuje, kaj je resnica in kakšen je njen pomen v današnjem medijskem svetu, kjer vse bolj prevladujejo zgolj mnenja in tudi laži oziroma nepreverjene informacije, ki so namenjene hujskaštvu in podpihovanju sovražnega govora. Za vsem tem stoji jasna politična agenda, ki danes niti ne skriva več svojih resničnih namenov. 

Živimo v svetu, ko že skoraj dve milijardi ljudi uporablja Facebook, največje in najvplivnejše družabno omrežje, ki je hkrati tudi osrednji vir nepreverjenih dejstev in lažnih informacij, tako imenovanega fake newsa. Pred kratkim je Facebookov soustanovitelj Mark Zuckerberg napisal celo manifest, kjer pa se je med vrsticami pravzaprav otepal odgovornosti. 

Kampanja The New York Timesa zajema tudi polminutni TV oglas, ki so ga premierno predvajali med oglasnimi bloki včerajšnje podelitve oskarjev, kjer cene oglasnega prostora dosegajo vrtoglave višine (podobno kot med SuperBowlom) - tudi do 2,5 milijona ameriških dolarjev. Oglas je podložen z avdio posnetki, kjer različni ljudje debatirajo o politiki, njihovi glasovi pa se prepletajo. Vizualno lahko med tem gledamo, kako se dopolnjuje stavek, ki se začne z "Resnica je ... ".

Oglas se zaključi s sledečim: "Resnica boli. Resnico je težko najti. Resno je težko prepoznati. Resnica je danes pomembnejša kot kdajkoli prej." Kampanja se sicer jasno politično ne opredeli, temveč gledalcu/bralcu prepusti odločitev, kaj vse lahko danes resnica predstavlja, trdno pa podpre nujnost neodvisnega novinarstva. 

Pri The New York Timesu so pojasnili, da so kampanjo ustvarili tudi zaradi tega, ker ljudje pozabljajo, koliko časa in truda je vloženega v kakovostne novinarske prispevke o kompleksnih temah, ki zahtevajo delo raziskovalnih novinarjev na terenu. Zaskrbljujoč podatek, da se ljudje vedno manj zavedajo, kako pomembni so za družbo kakovostni in neodvisni mediji, je pokazala tudi ena od zadnjih raziskav. 

"Pri The New York Timesu imamo 166-letno zgodovino zvestobe najvišjim novinarskim standardom, kar dokazujemo tudi z misijo, kako pristopamo k pokrivanju sveta. Prizadevamo si, da je naše novinarstvo dobro podprto, kritično in neodvisno, kar postrežemo brez strahu ali uslug. V svetu, ko težko razločimo, kaj je resnica in kaj lažna novica, ostajamo zvesti iskanju resnice," je v izjavi za javnost povedal založnik omenjenega časnika Arthur Sulzberger, Jr.

Vsekakor pa je potrebno omeniti, da tudi The New York Times ni povsem brezmadežen, saj je imel pred leti težave predvsem zgodbo o domnevnem orožju za množično uničevanje v Iraku. Novinarka Judith Miller je bila zaradi netočnih dejstev kasneje sicer odpuščena, časnik pa je nato za majavo zgodbo okrivil njene vire, ki naj bi jo zavedli. Judith Miller sicer tudi v svoji avtobiografiji ni priznala napake ter okrivila številne novinarske kolege. Gre za viden črn madež v zgodovini The New York Timesa, od katerega se želi časopis že leta karseda distancirati. Lahko bi rekli, da so fake news občutili na lastni koži in se morda iz njega tudi nekaj naučili.

A ne glede na vse, je kampanja The New York Timesa nedvomno odgovor na trenutno politično vzdušje v ZDA, kjer ameriški predsednik Donald Trump s svojo administracijo sistematično napada številne kredibilne medije, ki so se zaradi tega znašli v središču pozornosti in posledično pod napadi dela javnosti.

Kampanja ameriškega časnika je bila takorekoč nujna, saj brani stebre kakovostnega novinarstva, ki svoje vire in informacije preverja, stroga uredniška politika z visokimi standardi pa je sito, ki presoja, kaj je vredno objave in kaj ne. 

Resnica (lahko tudi) boli. A danes jo potrebujemo bolj kot kdajkoli prej.