Država kot živalski vrt

Na slovenski meji je oblast od konca leta 2015 postavila 195 kilometrov »začasnih tehničnih ovir«. »Nastala situacija je seveda zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti terjala hiter in učinkovit odziv organov,« je v sredo v državnem zboru pojasnila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga je povedal, da so učinki zelo pozitivni, saj se je število ilegalnih prehodov meje zelo zmanjšalo. »Z rednimi patruljami s termovizijo je bilo zaznano, da hodijo ob tehničnih ovirah in jih ne morejo preplezati.«

O ovirah so se v sredo na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ pogovarjali, ker je poslanka Alenka Bratušek zahtevala pojasnilo, kako je z ograjevanjem države zaslužilo podjetje Minis, ki ga vodi Bojan Plohl. Državnim organom je očitala, da je bil postopek izbire neupravičeno netransparenten. Dobila je odgovor, da vse ni moglo biti popolnoma transparentno, ker javnost ne sme izvedeti, kje vse je vlada načrtovala postavitev »začasnih tehničnih ovir«. Kljub temu sta Špenga in direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek zatrjevala, da pri izbiri izvajalcev in dobaviteljev ni bilo nič spornega. Žico z rezili oziroma končertino naj bi takrat potrebovali zelo hitro, imela pa naj bi jo le Madžarska, ki se je v Evropski uniji ogradila prva. »Žica je bila v oktobru 2015 vroča roba,« je dejal Zakrajšek in po njegovih besedah jim je uspelo prehiteti Hrvate in Makedonce ter od Madžarske kupiti vse, kar je imela, a mnogo premalo.

Ograjo je postavljala vojska, razen »na določenih ključnih mestih, kjer je slovenska vojska ni mogla postavljati«, je pojasnil Špenga. Za ta mesta so poiskali zunanjega izvajalca in med tremi ponudbami je najnižjo podal Minis. Isto podjetje je bilo, spet zaradi najnižje cene, izbrano tudi za dobavitelja dodatne končertine in pozneje tudi za dobavitelja dela panelnih ograj. Končertino zna vojska postaviti hitro in z njo »smo uspešno zajezili migracije«, je povedal Marjan Štubljar s policije. Vendar končertino narasle vode odplaknejo in »v rekah, kjer se ljudje dnevno kopajo, si tega nismo mogli dovoliti«.

Podjetje Minis, ki je doslej od zavoda za blagovne rezerve in notranjega ministrstva prejelo več kot 3,6 milijona evrov, je takoj poželo pozornost medijev, saj je imelo v času, ko je bilo izbrano, sedež v isti stavbi v Žalcu kot lokalni odbor največje parlamentarne stranke SMC. Vendar ni dokazov, da bi bilo to več kot naključje. »Delali so za živalski vrt in splošno bolnišnico Celje,« je Zakrajšek odgovarjal na vprašanja o referencah Minisa.

Za ljubljanski živalski vrt so delala tudi prejšnja podjetja Bojana Plohla. Eno od njih je bilo izbrisano brez likvidacije, podjetje Plus Alpha je davčni dolžnik, podjetje Rolis Plus pa je v stečaj poslala odvetnica, ki vodi osebni stečaj Saše Škrabl. V stečaju Rolisa Plus so upniki prijavili za skoraj 240 tisoč evrov terjatev, od tega finančna uprava terja 123 tisoč evrov, pokojninska in zdravstvena blagajna pa skupno 49 tisoč evrov. Na drugi strani stečajni upravitelj Rolisa Plus terja 87 tisoč evrov od nekdanje direktorice Saše Škrabl. Toliko ji je namreč podjetje posodilo, preden je propadlo. Saša Škrabl, ki je bila v preteklosti obsojena za kaznivo dejanje poslovne goljufije, ni samo nekdanja sodelavka Bojana Plohla, ampak sta tudi prijavljena v isti stanovanjski hiši. Plohl nam je sporočil, da podjetje Minis izpolnjuje vse pogodbene obveznosti, ostalo pa ni relevantno …

Pogoj najnižje cene pri javnih naročilih, ki pogosto vodi v dirko proti dnu, je velik in pomemben problem. Vendar moramo storiti še korak nazaj. Zakaj je šla država sploh v ta posel? Pogovarjamo se o postavljanju bodeče žice oziroma ograje med skupinama ljudi. Kako opredeliti ti skupini? Glavna referenca podjetja, ki ograjuje mejo, je, da je delalo za živalski vrt.

Natanko pred letom dni je Miro Cerar za Mladino izjavil, da mu je žica nesimpatična. »Bolelo me je, da smo se morali zanjo odločiti, in jo bomo odstranili takoj, ko bo mogoče. Za zdaj to še ni možno.« Ni videti, da bi si premier v tem času premislil.