Staš Zgonik

 |  Mladina 9  |  Politika

Ambiciozna pomota

Kako je državni zbor sprejel preveč napredno okoljsko politiko

© Borut Peterlin

Evropska unija mora v skladu z zavezami, zapisanimi v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 40 odstotkov. Predlog evropske uredbe pri tem predvideva, da bi Slovenija k skupnemu evropskemu cilju prispevala z zmanjšanjem izpustov za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 9  |  Politika

© Borut Peterlin

Evropska unija mora v skladu z zavezami, zapisanimi v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 40 odstotkov. Predlog evropske uredbe pri tem predvideva, da bi Slovenija k skupnemu evropskemu cilju prispevala z zmanjšanjem izpustov za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

Konec januarja so o predlogu razpravljali člani parlamentarnega odbora za zadeve EU. Na predlog poslanca Združene levice Franca Trčka so sklenili, da so ti cilji premalo velikopotezni. Dejansko je Slovenija, kot kažejo podatki Agencije za okolje, 15-odstotno zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 2005 dosegla in celo presegla že pred tremi leti. Do leta 2030 nam tako po predlogu evropske uredbe v prizadevanjih za zmanjševanje izpustov ne bi bilo treba niti migniti s prstom.

Trčkovo dopolnilo je letvico postavilo precej više. Slovenija naj bi se zavezala k 30-odstotnemu zmanjšanju izpustov do leta 2030, na ravni EU pa bi zagovarjala 55-odstotno zmanjšanje. S šestimi glasovi za in štirimi proti je bilo dopolnilo sprejeto.

Podprl ga je na primer Jožef Horvat iz NSi, ker pač »težko nasprotuješ razmišljanju, ki je bolj ambiciozno od nekega danega«. Podprl ga je tudi poslanec SMC Danilo Anton Ranc, saj gre po njegovem za »dobronamerno usmeritev in pa tudi pripomoček ali orodje naši ministrici, da s podporo našega odbora te argumente uporabi v pogajanjih v Evropski uniji«.

Dopolnilu je že na tej seji nasprotovala okoljska ministrica Irena Majcen, češ da bi zaostrovanje zavez Slovenijo »postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije«.

A predsednik odbora Kamal Izidor Shaker iz SMC je bil jasen: »Tisto stališče, ki bo danes sprejeto, tisto bo ministrica zagovarjala v imenu Republike Slovenije.«

Če bi vlada dejansko zagovarjala stališče, ki ga je sprejel odbor, bi s tem po mnenju dr. Luke Omladiča s Filozofske fakultete »Slovenijo postavila za voditeljico najambicioznejšega programa zmanjšanja izpustov«. Ker pa politična večina takšnih ambicij do zdaj ni kazala, lahko po Omladiču upravičeno domnevamo, da so Trčkovo dopolnilo sprejeli »skoraj po pomoti, v trenutku nepozornosti«.

In res. Prejšnji petek, na novem zasedanju odbora za zadeve EU, je vlada na zaprti seji poslance obvestila, da je velikopoteznejša zaveza neuresničljiva. In po zakonu o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU vlada dejansko lahko odloči po svoje in mimo stališč državnega zbora, »kadar oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republiki Sloveniji«.

Predsednik obora za zadeve EU Kamal Izidor Shaker nam na našo prošnjo za pojasnilo v zvezi s svojim zagotovilom o spoštovanju stališča izvoljenih predstavnikov ljudstva ni odgovoril. Molčijo tudi v poslanski skupini SMC.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.