Jure Trampuš

 |  Mladina 9  |  Politika

Strah pred odgovornostjo

Kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče razveljavilo zakon o tujcih

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar
© Borut Krajnc

Medtem ko se krepijo pozivi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, naj se vendarle odloči, prisluhne pomislekom in na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon v veliko primerih krši mednarodne konvencije in pravne standarde o spoštovanju človekovih pravic. Torej tisto, na kar je opozarjal Cerarju neposlušni predsednik parlamenta Milan Brglez.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 9  |  Politika

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar
© Borut Krajnc

Medtem ko se krepijo pozivi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, naj se vendarle odloči, prisluhne pomislekom in na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon v veliko primerih krši mednarodne konvencije in pravne standarde o spoštovanju človekovih pravic. Torej tisto, na kar je opozarjal Cerarju neposlušni predsednik parlamenta Milan Brglez.

Možnosti sta dve. Prva je, da se ne bo zgodilo nič. Veliko zakonov je ustavno sodišče že razveljavilo, pa zaradi njih ni odšel noben politični funkcionar. Druga možnost, ta je v resnici manjša, je, da se bo Miro Cerar odrekel glavni zagovornici zakona, policijski ministrici Vesni Györköš Žnidar. Ministrica je že dejala, da »vprašanje mojega odstopa ne more biti povezano le s tem zakonom«. Načeloma ima prav; zakon ni njen, zakon je v parlament poslala vlada, potrdili pa so ga poslanci, a ona je vseeno izvorna predlagateljica zakona, njegova politična avtorica, pa tudi v vladi vsi ministri niso glasovali za sprejem. Če se bo zaradi morebitne odločitve ustavnih sodnikov Miro Cerar znašel pod ostro, predvsem strokovno kritiko in pod pritiski iz civilne družbe, ker pač večina slovenske politike v kršenju človekovih pravic tujcem ne vidi velikega problema, bo raje žrtvoval nepopustljivo ministrico kot pa sebe.

Povsem možno pa je še nekaj. Ni nujno, da se bo ob morebitni presoji zakona o tujcih ustavno sodišče postavilo na stran zagovornikov človekovih pravic. Ko je pred časom presojalo povečana pooblastila vojske, ki ji je zakon omogočil policijsko delovanje ob meji in lovljenje migrantov, so si ustavni sodniki pilatovsko umili roke. Odločili so, da se da ugotoviti, kaj je zakonodajalec mislil, kakšen je bil njegov namen, in da država že ve, kaj počne. Vsi niso bili takšnega mnenja, dve ustavni sodnici sta zapisali, da zakon pri urejanju novih pooblastil vojski ni jasen in da je dvom poglobila še interpretativno odprta odločitev večine ustavnih sodnikov. Pravzaprav bo presenečenje, če bo ustavno sodišče ob morebitni presoji zakona o tujcih, odločalo bo v povsem prenovljeni sestavi, napisalo jasno, nedvoumno, vrhunsko pravno mnenje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.