10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Utrjevanje za umiranje
Od pičkice do človeka v samo sedmih mesecih
Mirno, poravnaj se! – »Važno je sprejeti pravila igre.«
© Denis Sarkić
V prvem postroju, v civilki, še vedno s frizurami, je tisti prvi »Mirno!« sprožil smeh, zajebancijo, kaj pa drugega. V vrsti nas je stalo trideset. Juncev med dvaindvajsetim in petindvajsetim, svežih z raznih fakultet, pravniki, strojniki, ekonomisti, jezikoslovci, zdravniki, v poskusu na čim manj boleč način odslužiti sedemmesečni dolg domovini. Šola za častnike vojnih enot, Šentvid - Ljubljana. Blizu doma. Preblizu, da bi se lahko naša vojaška zgodba kosala s tistimi iz Knina, Tuzle, Kikinde ali Tetova, ki smo se jih naposlušali od starejših modelov z ulice, ki so jih objokane punce spremljale na železniško postajo, v naslednjih mesecih pa jih enega za drugim dajale na čevelj. Predolgo je eno leto, ko jih imaš osemnajst. Jebi ga, to je to za ta denar, vojašnica na obrobju Ljubljane, ki si je dvorišče delila s Škofijsko gimnazijo. Pred nami uniformirana poveljnika. Nerealizirani bojni pilot in nerealizirani kapitan bojne ladje. Pot do uresničitve otroških sanj sta jima prekrižala razpad države in rojstvo nove, ki jima je za tolažilno nagrado, namesto modrine neba in sinjine morja, lahko ponudila samo prah in blato pod pehotnimi škornji. In nas, razvajene študente – absolvente, zaležane in prekajene, da nas v sedmih mesecih spremenijo v častnike rezervne sestave. V prave dedce. Njuno vpitje, z nabreklimi debelimi vratnimi žilami in vijoličastimi lici sprejemamo, vsi smo gledali filma Oficir in gentleman in Full metal jacket, vemo, kakšna je igra, razumemo porazdelitev vlog in jo sprejmemo. Važno je sprejeti pravila igre. Vprašajte udeležence Big Brotherja, Survivorja in drugih abotnosti. Šele ko sprejmeš pravila igre, se zajebancija in uživancija lahko začneta. Brnenje brivnikov in padanje kodrov študentskih pričesk na parket učilnice. Postajamo si podobni, na balin postriženi gušterji v novih, iz polivinila ravnokar iztrganih, maskirnih uniformah, ki se še niso prilegle našim telesom. Tudi kar dobra zajebancija. Smejimo se eden drugemu in iščemo ogledalo, da bi se smejali še samim sebi. Kocka – belo, kocka – belo, kocka – belo ... postiljamo neštetokrat in vemo, da ne bo konca, da danes nobena rjuha ne bo napeta dovolj, da bi bilo konec tega sizifovskega drila prvega vojaškega dne. Še kar zajebancija, okej je, nič hudega nam v resnici ni. Smrčanje in prdenje, mala nočna muzika vsake spodobne vojaške spalnice. Zato je pomembno zaspati prvi. Čeličimo se, utrjujemo. To je baje smisel vsega skupaj. Od pičkice do človeka v samo sedmih mesecih. Vstajanje sredi noči in tekanje po meglenem dvorišču, sklece, počepi, gušterjev let (tako imenovani burpee, v modernem fitnes izrazju), korakanje, plazenje, razstavljanje in sestavljanje kalašnikova, pretekanje, zaleganje, streljanje, metanje bomb, vožnja v oklepnem osemkolesniku, polet s helikopterjem. Igranje vojne s slepimi naboji. Vrhunska zajebancija, polna testosterona. (Sve je super i sve je za pet, kad si muško i voliš nogomet, bi nam lahko prepevali Pips, chips i videoclips, če se ne bi čisto vsakemu požarnemu, in to vsako jutro, zdelo primerno zavrteti jebeni Status Quo).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.