Pritiski glede zakona o tujcih na varuhinjo ne vplivajo

Odločitev varuhinje človekovih pravic bo povsem enaka kot bi bila brez pritiskov, so sporočili iz njenega urada

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je prejela nekaj več kot 1.300 podpisov pod peticijo, s katero je pozvana, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih ali odstopi s položaja. Njeno "doslejšnjo pasivnost, omahovanje in neodločnost" v tem primeru podpisniki razumejo tudi kot "kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami slabe oblasti".

Varuhinja je peticijo in argumente v njej zasledila na družabnih omrežjih že ob nastanku in jih zaznala kot jasen glas skupine posameznikov. Tako angažiranost podpisnikov razume kot pravico javnosti do svobodnega izražanja mnenj, so sporočili iz njenega urada.

Poziv k odstopu Vlasto Nussdorfer vsekakor zelo čudi, saj od družbeno-aktivne civilne družbe pričakuje "poznavanje položaja institucije Varuha, ki varuje pravice posameznikov in skupin v odnosu do države in je pri tem glede na 4. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pri svojem delu neodvisen in samostojen". V uradu varuhinje so dodali, da je lahko glede na določila 21. člena predčasno razrešen samo, če to sam zahteva, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije. 

Varuhinja človekovih pravic je doslej vložila sicer 29 zahtev za oceno ustavnosti različnih zakonov.

Nazadnje je zahtevo vložila v zvezi z Zakonom o obrambi (ZObr), pri katerem je ocenila, da je v nasprotju z zahtevo jasnosti in določnosti predpisov, kot enim izmed načel pravne države. "Pri njem je prav tako, kot v primeru novele Zakona o tujcih, šlo za zakonodajne spremembe v zvezi s polpreteklim, aktualnim, predvsem pa predvidenim dogajanjem na področju migrantskih tokov. Takrat je zahtevo za oceno ustavnosti pripravil v treh mesecih in pol od sprejema sporne novele v Državnem zboru Republike Slovenije," so zapisali v uradu varuhinje človekovih pravic. 

Urad varuha človekovih pravic je tudi že pred nastopom mandata varuhinje Vlaste Nussdorfer pred ustavnim sodiščem izpodbijal Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ): "S problematiko migracij, tujcev, beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito se varuh vseskozi aktivno ukvarja, kar je mogoče kadarkoli preveriti na njegovi spletni strani, v letnih poročilih in poročilih Državnega preventivnega mehanizma. Očitke o pasivnosti in celo o »kolaboraciji s slabo vlado« je zato mogoče povezati le s pomanjkljivim poznavanjem dela varuha."

Po mnenju Vlaste Nussdorfer je civilna družba doslej razumela, da pri vložitvi zahtev za oceno ustavnosti ne gre zgolj za pavšalne opredelitve do vsebine zakonov, pač pa morajo biti preučena kompleksna gradiva, zbrane vse relevantne informacije in pripravljena utemeljena strokovna argumentacija. "Končna odločitev o vloženi zahtevi pa je seveda vedno v rokah ustavnega sodišča in ne glede na to, kakšna je, jo je treba spoštovati," poudarja in dodaja, da je sicer legitimno izraziti željo, naj varuhinja ukrepa, zahtevo po odstopu pa varuhinja razume kot nedopusten pritisk na njeno delo in delo samostojne in neodvisne institucije.

Odločitev o tem, ali bo varuh vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih, bo torej povsem enaka kot bi bila brez pritiskov, zatrjujejo v uradu varuhinje.