V Franciji si želijo sprememb, a ne s skrajno desnico

Francozi so nezadovoljni, želijo si radikalnih sprememb, a kljub temu po vsej verjetnosti na predsedniških volitvah aprila ne bo slavila skrajna desničarka Marine Le Pen

Po Nizozemcih bodo prihodnji mesec odšli na volišča še Francozi, ki bodo odločali, kdo bo nov predsednik države. Ekonomist Ludovic Subran v die Welt piše, da je za Francijo izgubljeno desetletje, ko govorimo o gospodarski rasti, zaposlenosti in naložbah. Zaradi tega so razmere ugodne za širjenje populizma.

Finančna in evrska kriza je francosko gospodarstvo precej prizadela, zato se s težavo pobira. Leta 2015 je gospodarska rast prvič po krizi presegla 1 odstotek, lani se je okrepila in šele letos je videti svetlobo na koncu predora. A to je najbrž prepozno, saj so socialne napetosti olje na populistični ogenj. Pri tem so pomembni štirje dejavniki.

Prvi je kupna moč. Bruto domači proizvod na prebivalca se med letoma 2007 in 2016 tako rekoč ni povečal, cene pa so se dvignile za 12 odstotkov. Prihodki podjetij stagnirajo, gospodinjstva so izčrpana, podjetja zahtevajo povečanje potrošnje.

Drugi dejavnik je brezposelnost. Kljub zadnjemu izboljšanju, je stopnja brezposelnosti v letu 2016 vztrajala pri 10 odstotkih. Tudi letos ni pričakovati bistvenega zmanjšanja. Okrevanje podjetij je šele na začetku, zato vrnitve k polni zaposlenosti še ni mogoče pričakovati. Število stečajev podjetij se tudi še vedno giblje okrog rekordnih vrednosti.

Tretji dejavnik je zmanjšanje dobičkov. Padec cen nafte in davčne olajšave so sicer pripomogli k izboljšanju, a pot do predkriznih stopenj je še dolga, vse manj pa je potrpežljivosti. Četrti dejavnik so naložbe. Kljub dvigu za 4,2 odstotka v lanskem letu, ostajajo na ravni leta 2007, predvsem zato, ker jih je težko načrtovati, povpraševanje je šibko, davčno breme pa visoko. Dobički so v Franciji recimo obdavčeni s 60 odstotki, povprečje v državah članicah organizacije OECD je 40 odstotkov.

Opisane gospodarske razmere so po besedah Ludovica Subrana razlog, da si francoski volivci želijo sprememb. V tujini za Francijo prevladuje prepričanje, da enkrat mora iti skozi težke čase in izvesti prepotrebne reforme. Temu se Francozi že leta upirajo.

Ni verjetno, da bodo glasovali za radikalne spremembe, torej, da bi zmagala skrajna desničarka Marine Le Pen. Subran navaja tri razloge za to. Ti so francoski politični sistem, francoski pragmatizem, ki bo na koncu zmagal, in naklonjenost evru.

Time navaja, da ankete kažejo, da bo Marine Le Pen zmagala v prvem krogu volitev, a mnogi podporniki skrajnih desničarskih in levičarskih strank napovedujejo, da je v drugem krogu maja ne bodo volili, ravnali bodo enako kot leta 2002, ko se je v drugi krog uvrstil njen oče Jean-Marie Le Pen. Marine Len Pen pa je leta 2015 izgubila drugi krog lokalnih volitev.