Na pravi poti

Leta 2005 je Slovenija skupaj pridelala približno 20,5 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Leta 2014 so, kot v najnovejšem poročilu o stanju okolja ugotavljajo na okoljskem ministrstvu, izpusti dosegli le še približno 16,5 milijona ton. Znižali so se za več kot 19 odstotkov. Nekaj delamo prav. A ne na vseh področjih.

Dolga leta, pravzaprav odkar sploh beležimo izpuste toplogrednih plinov, je na vrhu seznama onesnaževalcev kraljevala energetika, predvsem termoelektrarne. Samo Termoelektrarna Šoštanj je v povprečju odgovorna za približno četrtino vseh slovenskih letnih izpustov CO2 in je kot taka daleč največji posamični onesnaževalec.

A ravno leta 2014 se je zgodil obrat – energetiko je na prvem mestu zamenjal promet, ki je prispeval kar tretjino vseh izpustov. Ta obrat se je napovedoval že dalj časa. Od leta 2005 so se izpusti toplogrednih plinov na področju energetike znižali za 30 odstotkov. Izpusti iz prometa so se v enakem obdobju za več kot 20 odstotkov zvišali. Količina izpustov iz prometa se je v primerjavi z letom 1990 podvojila.

»Promet je področje, na katerem najbolj zaostajamo za cilji operativnega programa zmanjševanja izpustov,« pravi Uroš Vajgl, vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje. In sprememb na bolje si še ne gre obetati.

Izpuste toplogrednih plinov iz prometa merijo na podlagi količine prodanega goriva, zato je v količini izpustov zajet tudi tranzitni promet. In ta predstavlja približno četrtino vseh izpustov iz prometa. Slovenija je pač zaradi svoje lege izrazito tranzitna država, vstop v Evropsko unijo in kasnejša pridružitev Bolgarije in Romunije pa sta pretok tujih vozil močno povečali. »Do leta 2030 pričakujemo nadaljnji dvig tega deleža do okoli ene tretjine,« pravi Vajgl.

Več kot polovico vse energije za ogrevanje gospodinjstev danes priskrbi les v vseh možnih oblikah. Največji skok se je zgodil pri porabi lesnih peletov.

A niso vsega krivi tujci. Pomemben del problematike prometa je tudi slovenska navezanost na avtomobile. »Imamo preveč avtomobilov. Smo druga država v EU po stroških gospodinjstev za prevoze – zanje gre 17 odstotkov dohodka gospodinjstev. Delež, ki ga namenjamo osebnemu prevozu, pa je celo največji v EU,« pravi Vajgl. Slovenci porabimo relativno največ denarja za svoje avtomobile in z njimi povezane stroške. S povprečjem 1,2 potnika na vozilo pa imamo tudi zelo slab izkoristek avtomobilov.

Za 30-odstotno znižanje izpustov na področju energetike gre po njegovih besedah največja zasluga strožji evropski zakonodaji, ki je številne stare elektrarne prisilila v zmanjšanje ali popolno zaustavitev proizvodnje. Zaprtje Termoelektrarne Trbovlje je imelo znaten vpliv na nižje slovenske izpuste. Upad izpustov je bil občuten tudi v Termoelektrarni Šoštanj, kjer so ravno leta 2014 proizvedli rekordno malo električne energije, medtem ko so postopno vzpostavljali proizvodnjo v novem bloku 6. Lani je bila proizvodnja elektrike v TEŠ že rekordno velika, izpusti toplogrednih plinov pa so bili zaradi večje učinkovitosti šestega bloka še vedno za približno desetino manjši od povprečja desetletnega obdobja pred začetkom njegovega obratovanja.

Obnovljivi viri na področju oskrbe z električno energijo po mnenju Uroša Vajgla niso bistveno vplivali na zmanjšanje slovenskih emisij na področju energetike.

So pa imeli obnovljivi viri bistven vpliv na znižanje izpustov toplogrednih plinov, za katere so odgovorna gospodinjstva.

Izpusti zaradi porabe energije v gospodinjstvih so se do leta 2014 v primerjavi z letom 2005 znižali za skoraj neverjetnih 46 odstotkov, kar pomeni največje znižanje med vsemi sektorji.

Daleč največ energije, več kot 60 odstotkov, gospodinjstva porabijo za ogrevanje prostorov. Za ogrevanje prostorov pa vse pogosteje uporabljajo lesno biomaso. Prehod na ogrevanje s pomočjo lesa je bil zlasti silovit po nastopu gospodarske krize, ko so ljudje iskali cenejše načine ogrevanja. Več kot polovico vse energije za ogrevanje gospodinjstev danes priskrbi les v vseh možnih oblikah. Največji skok se je zgodil pri porabi lesnih peletov, katerih porabljena količina se je med letoma 2009 (starejši podatki niso na voljo, op. a.) in 2014 več kot podvojila.

Lesna biomasa spada med obnovljive vire energije, njeni izpusti med izgorevanjem v pečeh pa se ne prištevajo k ostalim izpustom toplogrednih plinov. Dokler je letni posek v gozdovih manjši od letnega prirasta, velja, da s kurjenjem lesa Slovenija ne proizvaja dodatnih izpustov, ne glede na končno porabo posekanega lesa.

Ima pa povečana uporaba lesa za ogrevanje domovanj izredno slab vpliv na kakovost zraka, kot se lahko ob visokih koncentracijah trdnih delcev prepričamo vsako zimo.

Hkrati s povečevanjem uporabe lesne biomase za ogrevanje se močno zmanjšuje poraba kurilnega olja. Po podatkih Statističnega urada se je poraba med letoma 2009 in 2014 več kot prepolovila. Tudi poraba utekočinjenega naftnega plina se je v tem obdobju zmanjšala za tretjino. Močno je narasla količina energije, pridobljene s pomočjo toplotnih črpalk, a je njen delež v primerjavi z ostalimi energenti še vedno zelo majhen. V letu 2014 so zagotavljale le slaba dva odstotka energije za ogrevanje gospodinjstev.

Pri zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvih nikakor ne gre prezreti izboljševanja energetske učinkovitosti, na primer z izolacijo fasad in zamenjavo oken. Po mnenju Uroša Vajgla so ti ukrepi celo najbolj vplivali na upad porabe energije in z njo izpustov.

Ne gre pa pozabiti še enega, izjemno pomembnega dejavnika – vremena. Ker gre levji delež energije v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov, so zimske temperature lahko ključen dejavnik pri določanju porabe. In zime so v zadnjih desetletjih postopno vse toplejše. Število ogrevalnih dni na območju Evropske unije je po podatkih Evropske okoljske agencije v povprečju iz desetletja v desetletje manjše.

Prav leto 2014 je najnazorneje pokazalo vpliv višjih temperatur na porabo energije. Zimski meseci tistega leta so bili v Sloveniji drugi najtoplejši v zgodovini meritev, na obali celo najtoplejši v zgodovini. In to se je močno poznalo pri porabi energentov in dobavi toplote, s tem pa tudi pri nižjih izpustih toplogrednih plinov.

Nazoren je vpogled v letno poročilo Energetike Ljubljana, ki je leto 2014 končala s polmilijonsko izgubo, potem ko so svojim odjemalcem dobavili za 21 odstotkov manj toplote in za 26 odstotkov manj plina, kot so načrtovali na podlagi dolgoletnega povprečja.

Šlo je za vseevropski fenomen. Izpusti toplogrednih plinov so se med letoma 2013 in 2014 v Evropski uniji znižali za več kot štiri odstotke. Po oceni Evropske okoljske agencije so k temu v 80 odstotkih prispevale prav višje zimske temperature leta 2014.

Tudi segrevanje ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov nam v Sloveniji in Evropi znatno pomaga pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.