Počasneje je čisteje

Če bodo obveljali ukrepi, ki jih predlaga ministrstvo za okolje in prostor, bo treba v zimskih mesecih na avtocestnih odsekih v bližini večjih slovenskih mest voziti počasneje, kot je določeno z zdaj veljavnimi omejitvami. »Omeji se hitrost na odsekih avtocest na območju Mestne občine Ljubljana in na avtocestnih odsekih, ki se priključujejo nanje,« piše v predlogu odloka o načrtu za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani, ki ga je ministrstvo ta teden dalo v javno obravnavo. Enako predlaga v odlokih za Maribor, Celje in Kranj. Ukrep naj bi veljal vsako zimo od začetka novembra do konca marca. Če bo potrjen, naj bi ga prvič uvedli že novembra letos.

Za slovenska mesta je pozimi iz leta v leto značilna čezmerna onesnaženost zraka z zdravju škodljivimi trdimi delci. Poleg individualnih kurišč je največji vir onesnaženja promet. V Agenciji za okolje so na podlagi izračunov računalniškega modela ugotovili, da so »izpusti delcev iz osebnega motornega prometa s povprečno sestavo vozil v Sloveniji pri hitrosti 110 km/h za četrtino manjši kot pri hitrosti 130 km/h. Pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 90 km/h pa je zmanjšanje emisij delcev kar 40-odstotno.« Za koliko bo treba hitrost dejansko zmanjšati, za zdaj še ni znano.

Zamisel o zmanjšanju hitrosti na avtocestah v bližini večjih mest ni nova. Nizozemci so jo na enem od avtocestnih odsekov pri Rotterdamu preizkusili že pred 15 leti, od takrat pa so ukrep uvedli tudi v drugih večjih mestih. Hitrost so omejili na 80 km/h. Manjša hitrost, pri kateri je zaradi manjšega zračnega upora vožnja varčnejša, se je izkazala za dober ukrep za zmanjševanje onesnaženja, in to z delci in hrupom. »Poleg tega je ukrep povečal pretočnost prometa in zvišal raven prometne varnosti,« piše v poročilu nizozemskega prometnega ministrstva. Uvedbo nove omejitve mora nujno spremljati učinkovit nadzor, je še dodano.

Do podobnih sklepov je prišla tudi Evropska okoljska agencija, ki pa pri tem poudarja vprašanje pripravljenosti ljudi za takšne spremembe. »Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi bili dve tretjini prebivalcev Evropske unije pripravljeni žrtvovati hitrost avtomobila za dosego zmanjšanja izpustov, realnost na cestah pa je drugačna. Od 40 do 50 odstotkov voznikov se ne drži omejitev hitrosti.«

Za klimatogeografa dr. Mateja Ogrina z ljubljanske Filozofske fakultete je predlagani ukrep korak v pravo smer. »Ljudem je treba dopovedati, da smo za onesnaženi zrak krivi vsi.« Seveda je to le eden od ukrepov, morda najlažji, vendar še zdaleč ne bo povsem odpravil težave zimske onesnaženosti zraka. »Zagotovo je laže uvesti ukrepe v prometu kot za individualna kurišča.«