Sopotniki starejših

Zavod Sopotniki, ki se zavzema za medgeneracijsko solidarnost, že tri leta zagotavlja brezplačne prevoze starejšim oziroma upokojencem na območju Brkinov in Krasa, natančneje v krajih Divača, Sežana in Kozina. A ne gre zgolj za prevoze, saj starostnikom pomaga tudi pri vključitvi nazaj v aktivno življenje. Dokaz, da so lahko uspešna tudi pozitivna prizadevanja, je, da bo zavod aprila odprl novo enoto, in sicer v Sevnici. Toda ne bo se ustavil tam, želi se širiti tudi v druge kraje, kjer javni prevoz ne omogoča dobrih povezav, taksiji pa so praviloma predragi.

V zdajšnji enoti imajo en avto, ena oseba (koordinatorka) je zaposlena, imajo pa 27 prostovoljcev. Med temi so študenti in mladi upokojenci, veliko je iskalcev zaposlitve. Pri vseh se trudijo, da nimajo dodatnih stroškov, zato jim zagotavljajo brezplačna kosila in povrnitev potnih stroškov. Žal pa med prostovoljci ni lokalnih politikov ali občinskih veljakov, prav tako ne javnih osebnosti, ki bi s tem dale zgled drugim. Morda čakajo na predvolilni čas …

Tudi v novi sevniški enoti ne bo manjkalo prostovoljcev, saj jih bo na voljo kar 15. Že z eno enoto naredijo več kot 4000 kilometrov na mesec, zdaj jih bodo še vsaj 2000 več. Na enoto imajo približno 900 evrov mesečnih stroškov, če ne štejemo plače zaposlene.

Sopotniki so neprofitni zavod, ki se financira z donacijami, prijavlja se na različne razpise, skuša pa tudi čim več sodelovati z lokalnimi oblastmi. »Na začetku za nas občine niso imele posluha, zdaj, ko so rezultati že vidni, pa bolje sodelujemo. Nismo sicer še tam, kjer bi želeli biti, a upamo na izboljšanje,« je povedal Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki, ki sicer dela v informacijski tehnologiji in je socialni podjetnik postal po naključju, ko so ga starejši sosedje večkrat prosili za prevoz v Ljubljano. Tako je dobil zamisel za ustanovitev zavoda.

Starostnikom je z brezplačnimi prevozi omogočil, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo prijatelje, se peljejo k zdravniku, v trgovino in drugam. Upokojence večinoma dosežejo s plakati in letaki v bolnišnicah in domovih za starejše, saj le redki uporabljajo splet.

Ker pa so starejši manj zaupljivi, se morajo prostovoljci ukvarjati tudi s tem. »Zaupanje je proces. Nekateri se opogumijo šele, ko nas priporoči kateri od njihovih znancev, ki je imel z nami že izkušnjo. Opraviti smo imeli že tudi z dezinformacijami, da kasneje pošljemo položnico. To ni res, smo popolnoma brezplačni,« pojasnjuje Zevnik, ki je s sodelavci dosegel, da marsikateri starostnik ni več ujet v svojem domu, sklenjena pa so bila tudi številna nova medgeneracijska prijateljstva.