Oskrunjeni plakat v arabščini v slovenski »hiši strpnosti«

Do letošnjega 5. aprila bodo na Trgu francoske revolucije v Ljubljani na ogled zanimivi plakati na temo strpnosti. Ustvarilo jih je 23 priznanih oblikovalcev z vsega sveta, ki jih je oblikovalec Mirko Ilić v okviru festivala Hiša strpnosti povabil k ustvarjanju umetniških podob, nekakšnih apelov k udejanjanju strpnosti.

Med njimi so v mednarodnem prostoru uveljavljeni francoski umetnik Michel Bouvet, britansko-ameriški »gverilec grafičnega oblikovanja« Chaz Maviyane-Davies,

izraelski oblikovalec in kurator David Tartakover, umetniki iz skupine Novi kolektivizem in seveda legenda grafičnega oblikovanja Milton Glaser, znan tudi po ikoničnem simbolu I (love) NY, pri čemer je besedo »love« zamenjal s simbolom srca.

S svojo interpretacijo strpnosti na razstavi sodeluje tudi libanonsko-nizozemski oblikovalec Tarek Atrissi, ki sodi med najprepoznavnejše oblikovalce v arabskem svetu. Dela denimo za podjetje Apple, londonski muzej V&A, muzej sodobne umetnosti Mathaf Arab v Katarju in za britanski BBC. Umetnik, ki v svojih delih pogosto uporablja arabsko tipografijo in jo posodablja z novimi zahodnimi tehnikami zapisov pisav, je plakat o strpnosti zasnoval v roza barvi, vanj umestil doprsno podobo ženske, zavite v črno arabsko ogrinjalo, pod njo pa v angleščini in v arabščini sporočil: »Nadomestite strah pred neznanim z radovednostjo.«

Plakat z arabsko pisavo in pokrito žensko so nepridipravi oskrunili že prvo noč po odprtju Hiše strpnosti. Robert Waltl, direktor Mini teatra, poleg Judovskega centra Ljubljana eden izmed soorganizatorjev festivala, je na svojem Facebook profilu naslednji dan lahko le zapisal, da ni več dvoma o tem, zakaj »Ljubljana in Slovenija potrebujeta festival strpnosti. Prve noči ni preživel čudovit plakat z razstave strpnosti … žalost.«

Atrissi s svojimi deli poziva k dialogu med muslimansko in zahodno kulturo. Mimo razdvajajočega balasta religij in ideologij k dialogu vabi tudi s plakatom, ki so ga oskrunili na ljubljanskem trgu. Morda je skrunilce begala Slovencem tuja arabščina, morda podoba ženske v muslimanskem pokrivalu, morda ne razumejo sporočila v angleščini ali pa preprosto raje vidijo kljukaste križe in znake SS na pročeljih slovenskih stavb. Organizatorji razstave so poškodovani Atrissijev plakat že nadomestili z novim. Morda »preživi« (njegovo sporočilo) vsaj do konca festivala.