Kadilski teater

Sredi februarja je državni zbor po dolgotrajnem usklajevanju in navkljub pritiskom tobačnih multinacionalk sprejel enega najstrožjih protitobačnih zakonov na svetu. Kar se tiče omejevanja kajenja v zaprtih prostorih, sicer velikih sprememb ni bilo – popolna prepoved je bila uveljavljena že s prejšnjim zakonom iz leta 2007. A z eno razliko, ki je močno razburila gledališčnike.

Že od leta 2007 je v gledališčih veljala popolna prepoved rabe tobačnih izdelkov, dovoljena pa je bila raba nadomestnih, zeliščnih cigaret. »Zakon takrat ni obravnaval zeliščnih in drugih povezanih izdelkov, za katere sedaj vemo, da so prav tako škodljivi in jih zato obravnava tudi nova evropska tobačna direktiva,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.

Novi zakon je prepovedal tudi rabo takšnih kadilskih nadomestkov. In s tem po skoraj soglasnem prepričanju slovenskih gledališč premočno posegel v svobodo umetniškega izražanja. Novi zakon naj bi, kot je za Delo dejal ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, tako rekoč onemogočal izvedbo velike večine gledaliških del, nastalih v 20. stoletju. »Zavedati bi se morali, da s tem grobo posegajo v kulturno in umetniško izročilo preteklosti. To je podobno cenzuri iz preteklih časov, ko so kipom in slikam iz moralnih razlogov dodajali cunje čez spolovila.« Konec marca je skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem SMC Sašo Tabakovičem, sicer igralcem, v parlamentarni postopek vložila predlog dopolnitve zakona, ki bi vnovič uvedel izjemo za rabo zeliščnih cigaret v gledališčih.

Ne gre za to, da so to izjemo pri sprejemanju zakona pozabili vnesti. Kot so nam neuradno pojasnili predlagatelji, so se za poznejši popravek odločili povsem taktično – da z dodajanjem izjem pri prepovedi kajenja v zaprtih prostorih v času razgrete razprave ne bi odprli vrat drugim interesnim skupinam.

A to je problem, ki je po mnenju Jana Peloze iz Mladinske zveze Brez izgovora aktualen tudi danes. »Ko enkrat dovolimo izjemo eni interesni skupini, gledališčnikom, bodo temu sledili še drugi – strokovnjaki za intelektualno lastnino, gostinci, prodajalci tobaka, dobavitelji, strokovnjaki za nacionalno varnost, cariniki ipd.« Prepričan je, da pravica do zdravega okolja prevlada nad pravico do umetniškega izražanja. Tudi na ministrstvu za zdravje zagovarjajo sedanjo rešitev, »saj zagotavlja enakopravno obravnavo vseh zaprtih javnih in delovnih prostorov ter vseh zaposlenih«.

Za zdaj sicer kaže, da bo predlog dobil zadostno podporo, poleg koalicijskih strank ga podpirajo tudi v Združeni levici. Edino negativno stališče, ki smo ga dobili, je tisto Zavezništva socialno-liberalnih demokratov, ki se jim zdi »neodgovorno, da bi zakon spreminjali, še preden je sploh zares zaživel in še preden je mogoče sklepati o njegovih učinkih«.