Komercialna slepota

Ko človek na spletu išče informacije o laserski odpravi dioptrije, se mu med rezultati iskanja najprej izpiše kopica oglasov z različnimi akcijskimi ponudbami. »Zajček prinaša presenečenje: izkoristite 30 % popusta za lasersko odstranjevanje dioptrije,« na primer s svojo velikonočno akcijsko ponudbo vabi zagrebška klinika Svijetlost.

Tudi ko se po polovici strani oglasi končajo, boste zaman iskali kakršnekoli neodvisne informacije o tovrstnih posegih. Ali se boste znašli na straneh različnih ponudnikov teh operacij ali pa na plačanih objavah v katerem od slovenskih medijev. Ker gre za samoplačniške storitve, ki spadajo v kategorijo estetskih posegov, se Nacionalni inštitut za javno zdravje z njimi ne ukvarja. Zato tudi ni mogoče dobiti neodvisnih podatkov o številu in uspešnosti teh posegov. Lahko pa zapišemo, da Slovenci zanje na leto porabijo več milijonov evrov.

30 let izkušenj

Laserske odprave dioptrije, pri katerih gre v bistvu za malenkostno preoblikovanje roženice, po svetu izvajajo že 30, v Sloveniji pa 20 let. Opravljenih je bilo že več deset milijonov posegov. V tem času se je razvilo več različnih vrst posegov – takih, s katerimi roženico preoblikujejo na površini, in takih, ki poseg izvedejo nekoliko bolj globinsko. Naprave za izvajanje posegov postajajo vse naprednejše in varnejše. A kot pri vsakem kirurškem posegu so tudi v tem primeru možni zapleti.

»Nekaterim pacientom se zgodi poslabšanje vida, ki ga ni mogoče odpraviti z očali, kontaktnimi lečami ali dodatnim posegom,« piše na spletni strani ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA). »Pri nekaterih se pojavijo motnje vida, kot sta bleščanje in dvojni vid, kar lahko močno vpliva na kakovost nočnega vida.« Pri nekaterih se lahko razvije sindrom suhega očesa. Nekateri zapleti, na primer izbočenje roženice, se lahko pojavijo tudi več let po posegu. Glede na večletno povprečje se po podatkih FDA zapleti pojavijo pri nekaj manj kot 5 odstotkih operirancev.

Večina tovrstnih neželenih zapletov sicer sčasoma izzveni, nekatere je mogoče odpraviti z dodatnim posegom. In velika večina ljudi, ki se za poseg odločijo, je po njem izjemno zadovoljna. Število ljudi, ki tožijo zaradi slabih izkušenj s posegom, se je glede na primerjavo zapisov na spletnih forumih pred desetimi leti in danes bistveno zmanjšalo.

Huda konkurenca je številne ponudnike laserske odprave dioptrije prisilila v oglaševalske prijeme, ki niso v skladu z medicinsko etiko.

»Tehnike laserske odprave dioptrije so v zadnjem času tako dovršene, da so varne in da jih je mogoče izvajati brez kakšne posebne nevarnosti za bolnike, če je seveda pred tem ustrezno izvedena vsa diagnostika in če je izbran za bolnika najboljši poseg,« pravi dr. Marko Hawlina, lastnik zasebnega okulističnega centra in predstojnik katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. »Sam sem operiral tudi že kar nekaj družinskih članov.«

Bistveno pa se je povečalo število ponudnikov posegov. In huda konkurenca je številne prisilila v oglaševalske prijeme, ki niso v skladu z medicinsko etiko.

Akcijske cene

»Akcija velja do 31. 3.,« je prejšnji petek pisalo na spletni strani ljubljanske klinike Morela okulisti, ki je navajala domnevno močno znižane cene različnih posegov za odpravo dioptrije. V ponedeljek, ko naj bi se akcija že iztekla, pa se je pod nespremenjenim cenikom spremenil zgolj pripis: »Akcija velja do 31. 5.«

»Oglaševanje akcijskih cen po mojem ne sodi v oglaševanje medicinskih storitev,« meni Marko Hawlina. »Gre za zavajanje, ker stalno vzdržuje občutek, da bomo nekaj zamudili, čeprav te akcije velikokrat samo spreminjajo ime (božični, velikonočni, posebni popusti), saj cen, ko jih enkrat spustijo, ne morejo več dvigati. Izkoriščajo učinek, da ljudje ne preverjajo več realnih cen, le še lovijo popuste, pri tem pa sta jim kvaliteta izvajalca in izbira posega drugotnega pomena.«

Razmere na slovenskem trgu so se bistveno zaostrile s prihodom tuje konkurence, predvsem klinik iz Hrvaške in Srbije. »Rekel bi, da je tuja konkurenca slovenskim izvajalcem odvzela vsaj polovico bolnikov, ne na račun boljše kakovosti ali nižje cene, predvsem na račun agresivnega oglaševanja, ki se dopušča tujim izvajalcem, za naše pa je prepovedano,« pravi dr. Hawlina.

Podobno kot pri oglaševanju zobozdravstvenih storitev je še do pred kratkim veljalo, da je kakršnokoli komercialno oglaševanje za slovenske zdravnike nedopustno, proti tujim ponudnikom, ki te prepovedi niso upoštevali, pa nihče ni mogel ali hotel ukrepati.

Zato so se za agresivnejše trženje odločili tudi nekateri slovenski ponudniki, med katerimi izstopa že omenjena klinika Morela okulisti. »V oglaševanje svojih storitev smo bili bolj ali manj prisiljeni zaradi intenzivnega in pogosto tudi zavajajočega oglaševanja ponudnikov teh storitev na Hrvaškem,« nam je povedala vodilna kirurginja na kliniki Kristina Mikek. In odnesli so jo brez sankcij. »Ker ni bilo nobene sankcije proti Hrvatom, je morda iz slabe vesti umanjkala tudi slovenska regulativa na tem področju,« komentira Marko Hawlina.

Novi slovenski zdravniški kodeks, sprejet lani jeseni, je prepoved zdravniškega oglaševanja nekoliko omilil. Če je bila do takrat prepovedana »vsaka neposredna ali posredna reklama, ki nima vzgojnovarstvenega in izobraževalnega cilja«, mora biti po novem kodeksu oglaševanje zdravstvene dejavnosti »omejeno na posredovanje strokovno korektne informacije in ne sme poudarjati komercialnega interesa ponudnika«. Zavajajoče oglaševanje akcijskih cen v ta okvir zagotovo še vedno ne sodi.

Nasprotje interesov

Oftalmolog primarij Vladimir Pfeifer je eden najbolj uglednih in svetovno priznanih slovenskih očesnih kirurgov. V svoji zasebni ambulanti ponuja številne različne posege, a laserske odprave dioptrije med njimi ni. Pri njih se namreč lahko po njegovem mnenju hitro pojavi nasprotje med ekonomskimi interesi in zdravniško etiko. »Oprema za tovrstne operacije stane nekaj sto tisoč evrov, poleg tega pa je treba zaradi hitrega napredka aparature relativno pogosto menjavati. Če v času, ko je neka naprava aktualna, center ne opravi dovolj operativnih posegov, jo je težko odplačati. Visoka investicija lahko vpliva na odločitev kirurga, da ponudi storitev tudi tam, kjer ni najbolj optimalna.«

To naj bi bilo po besedah Marka Hawline najbolj vidno pri tujih ponudnikih. »Tuje klinike oglašujejo odpravo dioptrije vse do –12, čeprav vemo, da poseg pri dioptriji, večji od –8, bistveno zviša tveganje za zaplete. Imeli smo kar nekaj primerov, ko so bolnikom izvedli operacijo, ki ni bila v njihovem najboljšem interesu in bi jim jo zdravnik brez ekonomskega motiva verjetno odsvetoval.«

Res pa je, priznava, da so tudi pacienti sami velikokrat precej nekritični in se k zdravniku že odpravijo odločeni, da bodo poseg izvedli, in jih je verjetno težko zavrniti.

Ljudje na lasersko odpravo dioptrije pogosto gledajo enako, kot da bi šli zamenjat gume na avtu.

Tudi po mnenju Vladimirja Pfeiferja je največji problem v tem, da ljudje na lasersko odpravo dioptrije gledajo enako, kot da bi šli zamenjat gume na avtu. »Ne zavedajo se dovolj, da je to postopek, ki ga bodo imeli le enkrat v življenju. Če bo slučajno potreben ponoven poseg, je rezultat že vprašljiv.«

Ko gre za resen operativni poseg, kar laserska odprava dioptrije je, bi morali ljudje po njegovem mnenju obiskati vsaj tri strokovnjake in se pozanimati, kakšen način odprave dioptrije je zanje najprimernejši.

Štetje oči

Ne gre pričakovati, da bi se razmere na tem področju umirile. Konkurenca se bo še zaostrila, s tem pa zagotovo tudi trženjski prijemi. Hrvaški očesni »tajkun« dr. Nikica Gabrić, lastnik zagrebške klinike Svijetlost z izpostavami v več državah nekdanje Jugoslavije, načrtuje odprtje klinike tudi v Sloveniji. Že danes, trdi, Slovenci na njegovi kliniki na leto pustijo približno milijon evrov. »Na področju zdravja se pripravlja, kar se je zgodilo v gospodarstvu,« je povedal v februarskem velikem intervjuju v časniku Delo. »Male trgovine so se zapirale, ko so prišli veliki nakupovalni centri.« Gre preprosto za igro številk, je še povedal v intervjuju, zaradi katerega so slovenske oftalmološke organizacije, ki dvomijo o neodvisnosti uredniške odločitve za objavo, Delo prijavile novinarskemu častnemu razsodišču. »Okoli 30 odstotkov prebivalcev ima očala, na območju nekdanje Jugoslavije je to osem milijonov prebivalcev, vsakdo ima dve očesi, to je za 16 milijonov oči posla.« Za zdravniško etiko je v tem »poslu« vse manj prostora.