Miza zagovornika načela enakosti iz pisarne prestavljena na pločnik

Zagovornik načela enakosti bo uradoval pred vladno palačo 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik se proti diskriminaciji v državi bori iz pisarne, kjer je bila prej tovarna akumulatorjev. Poleg kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev se sooča tudi s kadrovskimi težavami (primanjkuje mu namreč strokovnih sodelavcev), zato na obravnavo čaka že več kot 300 primerov. To in še kaj je razlog, zakaj so se nevladne organizacije odločile, da ga podprejo s simbolno gesto in njegovo mizo iz pisarne prestavijo na pločnik pred vladno palačo. S tem neklasičnim protestom bi radi vlado opomnili na njeno obljubo, ko se je ob obisku komisarja za človekove pravice Sveta Evrope najprej pohvalila z nujno finančno okrepitvijo zagovornika, nato pa, takoj ko je komisar Slovenijo zapustil, obljubo pometla pod preprogo. 

Pisarna na pločniku pred vladno palačo kot opomin (o)stala vsak četrtek od 9. do 17. ure oziroma vse dokler vlada ne sprejme obljubljenega in se zave, da je urad zagovornika institucija za njene državljane, za tiste državljane, ki se vsakodnevno srečujejo z diskriminacijo. Zagovornik enakosti pa mora imeti za reševanje tovrstnih težav zagotovljene ustrezne delovne pogoje. Da je zadeva učinkuje mu je danes vlada že odobrila dodatnih 50.000 evrov za materialne stroške. Kar še vedno ni dovolj, je pa začetek. Za primerjavo informacijski pooblaščenec na letni ravni dela z 1,4 milijona evrov, načela pa mora preživeti z 250.000 evrov, po izračunih ministrice za delo Anje Kopač Mrak bi ramreč za normalno delovanje njegova pisarna potreboval vsaj še enkrat toliko, torej vsaj pol milijona evrov. 

Omeniti je treba, da Miha Lobnik z omenjenim protestom sicer nima nič, trenutno naj ga sploh ne bi bilo v Sloveniji. Protest se je zgodil na pobudo nevladnikov, ki želijo s tem opozoriti tudi na širši problem diskriminiranih, katerih težave čakajo na obravnavo.

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), organizator protesta, opozarja na več diskriminiranih skupin. Prvaje Zveza društev upokojencev Slovenije, ki se že vrsto let aktivno vključuje na področju zagovorništva v boju proti diskriminaciji s poudarkom predvsem na starejši populaciji. 

"Zelo pomembno se nam zdi, kaj je zagovornik enakosti napisal v letnem poročilu. Namreč ljudje še danes ne razumejo pomembnosti te institucije. Opozoril je denimo na veliko število invalidov, ki je še vedno resno diskriminirah, predvsem ob vstopu na trg dela in pri stvareh, ki so nam tako rekoč samoumevne. Poleg tega imamo še vedno tudi mlade, ki prav težko vstopajo na trg dela in si ne morejo ustvariti pogojev za normalno zivljenje. To je osnovni namen te institucije. Da pomaga diskriminiranim, ki jih je v Sloveniji ogromno. Radi bi, da vlada pokaže in predstavi jasno vizijo, kaj namerava storiti z institucijo zagovornika enakosti, in dokaže, da ima voljo to institucijo razvijati naprej," nam je pojasnila direktorica PIC-a Katarina Bervar.

"Diskriminacija do delavcev iz Bosne in Hercegovine pri uveljavljanju njihovih delavskih pravic, vprašanje spoštovanja verskih pravic muslimanov, kolektivne kulturne in jezikovne pravice naše in drugih narodnih skupnosti s področja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, vse to so pereča vprašanja, s katerimi smo se soočali ali se še vedno soočamo. Zato menimo, da Slovenija potrebuje močnega in neodvisnega zagovornika načela enakosti, ki bo v pomoč družbeno, ekonomsko in politično šibkejšim skupinam," je zapisal Admir Baltić iz Bošnjaške kulturne zveze.

"Slovenija potrebuje močnega in neodvisnega zagovornika načela enakosti, ki bo v pomoč družbeno, ekonomsko in politično šibkejšim skupinam." (Admir Baltić, Bošnjaška kulturna zveza)

Med podporniki protestov je tudi Zveza Romov za Dolenjsko. Njihov predstavnik Zvonko Golobič pravi, da so Romi že od nekdaj in na dnevni bazi deležni diskriminacije, zaradi stereotipov so slabše zaposljivi, njihovi otroci pa so deležni škodljivih opazk in podobno: "Zato bi z normalnim delovanjem zagovornika enakosti dobili močno oporno točno, ki bi jo že zdavnaj morali imeti. Pozivamo vlado, da zagovorniku zagotovi tako delovanje, da bomo Romi skupaj z njim stopili korak naprej proti enakosti in h koncu diskriminacije."

Sekcija ŠKUC-LL, ki od leta 1987 deluje pod okriljem društva ŠKUC, in je aktivna na področju kulture, politike in človekovih pravic LGBTI oseb, prav tako opozarja na skrajno nesprejemljivo situacijo, v kateri se nahaja institut Zagovornika načela enakosti. "Zaradi nedelovanja novoimenovanega organa je na raznih področjih dela in življenja ogrožena cela vrsta manjšin, ranljivih skupin, posameznikov in posameznic v RS, vključno z manjšinami na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete. V primeru diskriminatorne prakse smo državljani in državljanke RS prikrajšani in onemogočeni v uresničevanju svojih, z zakonom in ustavo zajamčenih pravic. Zagovornik načela enakosti kot samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo je temeljnega pomena za uresničevanje Zakona o varstvu pred diskriminacijo in torej zaščito prebivalstva pred diskriminacijo na osnovi različnih osebnih okoliščin," je med drugim povedala dr. Tatjana Greif iz ŠKUC-LL. 

Podpori se je pridružila tudi Zveza paraplegikov Slovenije. Njen predsednik Dane Kastelic poudarja, da ljudi na vozičkih drugi sprejemajo le na prvi pogled: "Posamezni primeri kažejo, da temu absolutno ni tako. Dnevno se soočamo z nerazumevanjem zaradi naše "drugačnosti", zato apeliramo na vlado, da zagovorniku načela enakosti zagotovi prepotrebna sredstva za normalno delovanje, ker ga potrebujemo tudi gibalno ovirani."

"Zaradi nedelovanja novoimenovanega organa je na raznih področjih dela in življenja ogrožena cela vrsta manjšin, ranljivih skupin, posameznikov in posameznic v RS, vključno z manjšinami na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete." (Dr. Tatjana Greif, ŠKUC-LL) 

Da Slovenija potrebuje močnega in neodvisnega zagovornika načela enakosti, ki bo lahko svoje delo opravljal kakovostno in strokovno, z vsemi sredstvi, ki jih za to potrebuje, menijo tudi v sindikatu Mladi plus. "Diskriminacija se pojavlja na različnih področjih življenja posameznikov in skupin, tudi pri zaposlovanju, na delovnem mestu ter pri odpuščanjih. Pri tem žrtve diskriminacije potrebujejo ustrezno zaščito ter pomoč, vsi skupaj pa se moramo boriti proti kakršnikoli diskriminaciji, ki v družbi ne sme biti sprejemljiva," pojasnjuje njihova predstavnica Tea Jarc.

Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije je zapisala, da so težko priborjene človekove pravice žensk v Sloveniji vsak dan znova napadene, in vsak dan znova jih je težje braniti samo z gasilskimi akcijami napredne civilne družbe. "Za umik zavajajoče reklame za kondome smo se borile leto dni in še vedno je ostala zavajajoča! Proti seksizmu na mariborski univerzi smo protestirale, pisale članke in organizirale javno tribuno, karavana pa gre dalje! Ženskam, ki se odločijo, da bodo prekinile nosečnost in jim svobodo odločanja o lastnem telesu jamči ustava, molilci pred zdravstvenimi institucijami povzročajo dodatno stisko in imajo za to celo dovoljenje ustrezne javne institucije! Nobenega dvoma ni, da ženske v Sloveniji potrebujemo robustno zagovorništvo pred diskriminacijo, in ne pisarne te institucije v bivšem skladišču, enega računalnika in zagovornika, ki dobiva plačo, učinkovito delati v takih okoliščinah pa ne more! Katerakoli vlada bi morala ta problem rešiti že davno, saj imajo samo priporočila CEDAW odbora OZN v zvezi z resno postavitvijo te institucije že dolgo brado!" je še dodala. 

"Kadrovska in finančna podhranjenost zagovornika onemogoča naslavljanje in odpravo vse večjih problemov na področju enakosti v družbi, ki se pojavljajo tako na globalni in evropski ravni kot tudi v Sloveniji." (Eyachew Tefera, direktor Inštituta za afriške študije) 

Pisarno Mihe Lobnika je opomin vladi je podprl tudi direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera in poudaril, da zagovornik načela enakosti igra pomembno vlogo pri monitoringu in odpravljanju pravnih, ekonomskih, socialnih ter drugih vrst marginalizacije v družbi. "Kadrovska in finančna podhranjenost zagovornika onemogoča naslavljanje in odpravo vse večjih problemov na področju enakosti v družbi, ki se pojavljajo tako na globalni in evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Glede na številne obraze diskriminacije je jasno, da če zagovornik ne bo deloval v polni oz. vsaj funkcionalni moči in s politično podporo, ne bo kos izzivom sedanjega časa. Zagovornik mora igrati pomembno vlogo na področju socialne kohezije, občutka pripadnosti in pravne države. Ranljive skupine pričakujejo njegovo polno delovanje," je zapisal. 

Bomo res pustili, da zagovornik načela enakosti ostane na cesti?