Prijazni do bakterij

Z začetkom leta 2015 smo v Sloveniji uvedli rutinsko brezplačno cepljenje otrok proti okužbam s pnevmokoki. Ker pa cepljenje ni obvezno in nanj pristane le približno polovica staršev, se število okužb za zdaj ni toliko zmanjšalo, da bi lahko že govorili o nedvomnem učinku cepljenja.

Bakterije Streptococcus pneumoniae, na kratko pnevmokoki, so bolj ali manj stalni prebivalci naših dihalnih poti. Znanih je 90 različnih podvrst, cepivo ščiti proti trinajstim najpogostejšim. Okužbe najpogosteje povzročijo vnetje srednjega ušesa pri otrocih, ob zmanjšani odpornosti pa lahko prodrejo tudi globlje v telo in povzročijo smrtno nevarne zaplete, od pljučnic do sepse in meningitisa. Na leto zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umre nekaj deset ljudi, v glavnem starejših.

Najpogosteje se okužbe pojavijo pri otrocih v drugem letu starosti, ko večina vstopi v vrtec. Pojavijo se pri enem na tisoč otrok. »Vsako leto imamo nekaj težjih primerov že na naši kliniki, predvsem pa zapleteni primeri končajo na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo, kjer je vsako leto do 20 otrok z zapleti pljučnic – ti otroci potrebujejo kirurško zdravljenje,« pravi infektolog dr. Marko Pokorn. Vse pogosteje so bakterije odporne na različne antibiotike.

V Sloveniji je pojavnost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v večini drugih evropskih držav, zlasti v primerjavi s tistimi, ki so cepljenje uvedle že nekaj let nazaj. Na Češkem, Irskem, Norveškem, Švedskem, Škotskem ter v Franciji in Španiji se je število okužb po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni po uvedbi cepljenja v povprečju prepolovilo. S cepljenjem otrok in posledično zmanjšano možnostjo prenosa je bolj zaščitena tudi odrasla populacija.

V Sloveniji je cepljenje otrok rutinsko in brezplačno šele dve leti, za to obdobje pa vsi podatki še niso na voljo. A če bi se starši pogosteje odločali za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, bi prve rezultate že lahko videli. »Na Finskem je bila precepljenost med otroki že kmalu po uvedbi cepljenja bistveno višja in temu primerno se je pojavnost omenjenih okužb opazno zmanjšala,« pravi dr. Pokorn. Pa je tudi na Finskem cepljenje neobvezno.

Na zmanjševanje števila okužb bo treba v Sloveniji še nekoliko počakati, ob tako nizki precepljenosti pa učinek tudi ne bo tak, kot bi sicer lahko pričakovali. Dr. Marta Grgič Vitek meni, da je problem v premajhni ozaveščenosti o pomenu tega cepljenja med prebivalci. »Morda tudi zato, ker ni obvezno. Poleg tega ga pogosto izvajajo sočasno z drugim cepljenjem, ki je obvezno, kar morda nekaterim staršem daje občutek, da je to cepljenje manj pomembno ali manj varno, seveda pa to nikakor ne drži.«

Marko Pokorn pa je jasen: »Nizka precepljenost po uvedbi cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je kronski dokaz, da Slovenija ni pripravljena na odpravo obveznega cepljenja.«