Banksterji

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga usmerja državno tožilstvo, (odgovor je bil nepodpisan, op. p.) je v odgovoru na članek »Banksterji« zapisal, da ne bo ponovno navajal dejstev in pojasnil, ki so nam jih že poslali in ki naj bi jih Mladina namenoma ali zaradi nerazumevanja opustila. Kot primer navajajo spoštovanje računovodskih standardov pri knjiženju ugotovitev iz pregleda kakovosti sredstev (t.i. AQR) oziroma vrednosti zavarovanj iz leta 2013. V odgovoru na članek Jazbec nepravilno citira članek, piše, »da novinar Mladine zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen ’z znanimi računovodskimi standardi’, čeprav smo mu pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil, ne upošteval ne omenil.« Dejansko smo v članku povzeli vsebino odredbe za hišno preiskavo, ki je potekala pri guvernerju Boštjanu Jazbecu ter drugih osebah. Zapisali smo, da kriminalisti niso našli dokumentacije, ki bi utemeljevala način, kako so preko AQR nižali kapital bank in nato povzeli osnovni očitek preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec v navedenem primeru zoper guvernerja Jazbeca: »Jazbec naj bi se namreč zavedal, da vse te metode niso skladne z uradnimi mednarodnimi računovodskimi standardi.« Drži, da so v Banki Slovenije pred oddajo članka na naše vprašanje odgovorili, da trditev, da je bil AQR neskladen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne drži. V dokaz so navedli uraden priročnik ECB iz marca 2014: »Trditev o neskladnosti AQR z MSRP (mednarodni računovodski standardi – op.a.) zanika tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (sporočilo), katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR.« A na strani 13 omenjenega priročnika – kar v odgovoru guverner Jazbec ne omeni - piše, da določene ugotovitve AQR niso skladne z mednarodnimi računovodskimi standardi, recimo »extrapolation of findings from sampled files to the wider portfolio,« torej posploševanje iz vzorčenja.

Kot izhaja iz izsledkov kriminalistične preiskave, je bil v Sloveniji AQR narejen prav s pomočjo vzorčenja, kar pomeni, da se v Banki Slovenije na priročnik ECB ne morejo sklicevati, ker ga niso upoštevali. Poleg tega seveda, da mednarodni računovodski standardi (na primer členi 55.- 61.) jasno govorijo o tem, da se bodočih izgub ne sme knjižiti v tekočem letu, ne glede na verjetnost izgube, medtem ko so stresni testi leta 2013 temeljili na ocenah bodočih izgub, oziroma so bile pri njihovih izračunih upoštevane (napačne) gospodarske napovedi, vknjižene v tistem letu – banke je Banka Slovenije poslala v hipotetičen stečaj.

Glede na očitke Banke Slovenije lahko še omenimo, da bi morala v skladu z medijsko zakonodajo banka na novinarska vprašanja odgovarjati celovito in resnično, ne pa tako, kot izhaja iz zgornjega primera. A teh primerov bi lahko našteli še več. Pri naših vprašanjih glede pisma, ki ga je guverner poslal na finančno ministrstvo in v katerem je ministrstvo spraševal o prodaji NLB iz Banke Slovenije, recimo odgovarjajo, da so le reagirali na prošnjo finančnega ministrstva. To ne drži. V Mladini smo objavili odgovor finančnega ministrstva guvernerju, v katerem ministrstvo jasno piše, da guverner »naslavlja« na njih »dodatna vprašanja,« kar jasno kaže, da je bil korak guvernerja glede NLB samoiniciativen, odgovor Banke Slovenije na novinarsko vprašanje pa manipulativen. V odredbi o hišni preiskavi pri guvernerju Banke Slovenije in drugih osumljenih preiskovalna sodnica omenja še cel kup drugih podobnih primerov spreminjanja izjav zaposlenih na Banki Slovenije, zaradi česar je potrebno bralce opozoriti, da gre pri očitkih guvernerja, češ, da Mladina namenoma zavaja, da širi laži, za obrambo osumljenega v predkazenskem postopku.

Na koncu svojega pisma se guverner Jazbec pošali iz mojega stila postavljanja vprašanj. Ta del se mi zdi dober in na mestu. Humor je vedno dobrodošel.