Dr. Boštjan Nedoh

Opozarjate, da se razmere in okoliščine za raziskovalno delo v slovenskih raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah vztrajno slabšajo. Kako je to videti v praksi?

Najbolj kritično je bilo obdobje med letoma 2009 in 2015, ko smo zaradi gospodarske krize doživeli največje reze v financiranje raziskovalne dejavnosti. Te reze sedaj občutimo z odlogom. Velika težava je v tem, da cel kup raziskovalcev v javnih ustanovah nima zagotovljenega stabilnega financiranja, ki naj bi ga zagotavljala javna agencija za raziskovalno dejavnost, zato se morajo za preživetje zanašati na kratkoročne raziskovalne projekte, tudi take, ki z znanostjo nimajo nobene zveze. Nekateri so ostali brez službe, nekaterim se je zmanjšal obseg zaposlitve, ogromno se jih je izselilo v tujino, pri tistih, ki so ostali, pa zaradi načina financiranja trpi kakovost raziskovalnega dela.

Zakaj?

Večina temeljnih znanstvenih raziskav je naravnana dolgoročno, zaradi nezadostnega financiranja dolgoročnih raziskovalnih programov jih je treba pokrivati s kratkoročnim financiranjem, to pa se pozna na izsledkih in s tem na odmevnosti raziskav. V tujini, predvsem v anglosaških državah, je na primer vsem jasno, da za temeljne raziskave na kateremkoli področju potrebujete od sedem do deset let. Slovenski način financiranja pa ljudi sili, da enako raziskavo opravijo in končajo v dveh ali treh letih. To raziskovalce sili v proizvodnjo instantnih izsledkov in v objave s slabšo odmevnostjo. Nekateri so v vrhu svojih disciplin, a ne zato, ker bi jih k temu spodbujal sistem, ampak zaradi lastne angažiranosti.

Slabša odmevnost izsledkov verjetno otežuje tudi nadaljnje pridobivanje raziskovalnih sredstev, saj je prav odmevnost izsledkov po navadi eno od razpisnih meril?

Kar se tiče domačega financiranja, to niti ni taka težava, ker so tako rekoč vsi slovenski raziskovalci na istem, se pa to pozna pri uspešnosti na razpisih za evropska sredstva. Ta ne morejo biti nadomestek za izpad nacionalnih sredstev. Na evropskih razpisih so uspešne države, ki imajo močno domače financiranje znanosti. Projekti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), denimo, so namenjeni financiranju vrhunske znanosti, ne pa nadomestitvi izpada nacionalnega financiranja.

Kaj bi radi dosegli s protestnim shodom? Je pomembneje, da vas sliši javnost ali da vas slišijo v politiki?

Politika načeloma dvigne antene, kadar gre za javno mnenje. V tem smislu bi lahko rekli, da je shod vsaj delno namenjen osveščanju javnosti. Hkrati gre tudi za neposreden pritisk na politiko, naj zviša proračunska sredstva za znanost in končno spremeni način financiranja. Znanstveno-raziskovalna sfera je eno tistih področij v Sloveniji, kjer je mogoče z razmeroma majhnim trudom in majhnim povečanjem denarnega vložka doseči ogromne spremembe. Že samo vrnitev financiranja na raven, kakršna je bila pred začetkom varčevanja, bi naredila ogromno dobrega.