Invazija se nadaljuje

Morski biologi so lani poleti po vsem severnem Jadranu zaskrbljeno spremljali pojavitev invazivne vrste – rebrače Mnemiopsis leidyi. Nekajcentimetrski želatinasti organizem je podoben meduzam, čeprav ni njihov bližnji sorodnik. Človeku rebrače niso nevarne, v morskem ekosistemu pa lahko v ugodnih razmerah povzročijo pravo razdejanje. V Črnem morju, kamor so jih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v balastnih vodah zanesle tovorne ladje, so v nekaj letih nenadzorovanega razmnoževanja zdesetkale tamkajšnjo ribjo populacijo in močno prizadele ribiško industrijo. Njihova glavna hrana je živalski plankton, s čimer odžirajo hrano ribam, poleg tega pa jedo tudi ribja jajčeca. »Požrejo vse, kar jim pride nasproti,« pravi biologinja dr. Alenka Malej, strokovnjakinja za želatinaste morske organizme.

Strokovnjaki so upali, da bodo nizke temperature v tem delu Jadrana dovolj, da rebračam ne bo uspelo preživeti zime. A upali so zaman. Tudi letos so jih že opazili v slovenskem, hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana. To jih precej skrbi, saj bodo imele letos očitno več časa za razmnoževanje. Z zviševanjem temperature morja bo to postajalo vse učinkovitejše. »Velika težava je, da je ta rebrača dvospolnik in se sama oplodi. Lani smo opravili nekaj poskusov v laboratoriju. Posamezni osebki so pri temperaturi 22 stopinj v 24 urah imeli več kot štiri tisoč potomcev, največji pa celo več kot 13 tisoč. Tudi če je preživela razmeroma majhna populacija, lahko to pomeni resnično hudo težavo,« opozarja Alenka Malej. »Scenarij, ki se je zgodil v Črnem morju, sploh ni nemogoč.«

Prve učinke bi lahko opazili že letos. »Kolegica iz Trsta mi je povedala, da je glede na odvzete vzorce sestava morskih organizmov, ki so poglavitna hrana za mlade ribice in tudi za rebrače, že zdaj zelo drugačna od siceršnje. Povsem mogoče je, da bomo že letos čutili posledice v obliki manjšega števila rib.«

V Črnem morju so se razmere začele popravljati šele po naključnem vnosu še ene tujerodne rebrače, imenovane Beroe ovata. O morebitnih ukrepih za omilitev invazije je za zdaj še prezgodaj govoriti. Se bodo pa morali pristojni po mnenju Alenke Malej lotiti reševanja te težave. »S kolegi iz Hrvaške in Italije skušamo po najboljših močeh spremljati razvoj dogodkov, čeprav nimamo za ta namen na voljo nikakršnih finančnih sredstev.«