Za otroke gre

Članek Staša Zgonika predstavi izjemna prizadevanja in težave študentov medicine, ki se trudijo ljudem pojasniti, zakaj so nekatera cepljenja nujna, denimo cepljenje majhnih otrok proti ošpicam. Omeni tudi sramotno delovanje Andrewa Wakefielda, ki je z lažjo sprožil dvom v smiselnost takih cepljenj. Z nekaj lahko najdljivimi informacijami se zavemo, da tu ne gre le za zavajanje, ampak za globalni zločin.

Organizacija združenih narodov je gotovo zaupanja vreden vir statističnih podatkov. Ko v google vtipkamo „WHO measles“, se nam odpre stran zdravstvene agencije združenih narodov, to je Svetovne zdravstvene organizacije. Zadostuje, da preberemo stran s ključnimi dejstvi o ošpicah: „Ošpice so eden glavnih vzrokov smrti med mladimi otroci, čeprav je na voljo varno in cenovno ugodno cepljenje. V letu 2015 je bilo na svetu 134,200 smrti zaradi ošpic – to je 367 smrti dnevno ali 15 smrti vsako uro. Cepljenje proti ošpicam je v svetu v obdobju med 2000 in 2015 zmanjšalo število smrti zaradi ošpic za 79%. Leta 2015 je pred prvim letom starosti kot rezultat rutinskih zdravstvenih programov dobilo eno dozo cepiva 85% vseh otrok na svetu, leta 2000 pa je bil ta delež 73%. Med leti 2000 in 2015 lahko ocenimo, da je cepljenje proti ošpicam preprečilo 20,3 milijona smrti, kar pomeni, da je to cepljenje ena najboljših investicij v javno zdravje.“

Družba je v splošno dobro sprejela nekatere predpise, ki imajo statistično očitno pozitiven vpliv. Tako kot cepljenje rešuje milijone življenj, delujejo tudi prometni predpisi. Tako kot sem in tja kdo umre zaradi posledic cepiva, zna biti tudi vožnja po desni strani ceste usodna. Če se zaletite v avto pred vami, bi torej lahko trdili, da do nesreče ne bi prišlo, če bi ves čas vozili po levi. In da sredinske črte ne potrebujete, da cestarska podjetja s stroški njenega barvanja le služijo, tako kot s cepivi farmacevtska. Kljub temu po cesti ne vijugamo tjavdan z opravičilom, da bodo že drugi poskrbeli za našo varnost. Na cesti se tudi zavedamo, da lahko naletimo na nemočnega otroka, ki gre peš v šolo. Paziti moramo torej tudi na druge in ne le nase. Podobno bi se morali tudi pri cepljenju zavedati, da nekateri otroci zaradi zdravstvenih težav ne smejo biti cepljeni in je zato odklanjanje cepljenja še posebej družbeno zavržno dejanje.

Na wikipediji v članku o Andrewu Wakefieldu izvemo, da so mu zaradi namerne goljufije v raziskavi, ki naj bi kazala na vez med cepljenjem in avtizmom, odvzeli zdravniško licenco. Še vedno pa je svobodni državljan, leta 2011 mu je Skyhorse publishing celo objavil knjigo, v kateri še naprej promovira svoje trditve. Vzpodbujanje k ravnanju, ki povzroča milijone smrti, je kriminalno dejanje – po zdravi pameti bi Andrewa Wakefielda morali imeti za množičnega morilca in ga tako tudi obravnavati. Nasprotniki cepljenja naj torej premislijo, s kom so v istem čolnu.