Proti delavcem !

Vlada že od lanskega novembra pospešeno pripravlja mini delovno reformo, s katero naj bi prenovila tri ključne zakone, ki urejajo trg dela. Spremembe bi še dodatno poenostavile postopek odpuščanja, toda ne več v breme državnega proračuna, temveč delodajalcev. Hkrati bi se precej povečale pravice zaposlenih; vladni predlogi predvidevajo možnost odpravnine tudi za delavce, ki bi pogodbo o zaposlitvi prekinili sporazumno, in krepitev inšpekcijskih služb.

Delodajalci, ki imajo že vsaj od leta 2004 in mandata prve Janševe vlade polna usta floskul o »varni prožnosti« trga dela, se spremembam upirajo z vsemi štirimi.

V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so prejšnji teden predstavili izsledke ankete, v kateri je 75 odstotkov od tisoč anketiranih obrtnikov povedalo, da bodo vladno reformo ustavljali tudi s protesti, če bi bilo treba. Delodajalci s poenostavljanjem odpuščanja nimajo težav – kadar breme tega nosi država. Imajo pa resne težave z vladnim predlogom, da bi po novem morala biti njihova podjetja tista, ki bi sporazumno odpuščenemu delavcu krila šestmesečno nadomestilo za čas brezposelnosti. Ob možnosti, da bi jim država, če zaposlenim ne bi izplačevali plač, lahko rubila stroje in zaprla delavnice, pa jim je zavrela kri. »To je za nas nedopustno in absurdno,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik OZS Branko Meh.

Manj nedopustno in absurdno je za obrtnike vrtoglavo naraščanje števila prekarcev, ki plačujejo najvišjo ceno vztrajnega hlastanja po večji prožnosti trga dela. Lani je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji že 87 tisoč samozaposlenih, pri čemer jih po ocenah Gibanja za dostojno družbo približno tretjina životari pod pragom revščine. Pa tudi tistim, ki imajo službo pri drugem delodajalcu, je vedno težje – letno poročilo inšpektorata za delo odkriva, da se je število na terenu ugotovljenih kršitev predpisov o izplačevanju plač in prispevkov od leta 2009 podvojilo, s šest tisoč na leto na skoraj 12 tisoč. Vse to pomni statistika – ne pomni pa, da bi obrtniki in drugi delodajalci kdaj zagovarjali interese teh ljudi.

So pa iz OZS sporočili, da kar 80 odstotkov anketiranih obrtnikov podpira napovedano možnost, da bi delodajalec delavcu lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če delavec iz zdravstvenih razlogov ne bi zmogel opravljati dela.

Obrtnike torej moti možnost, da bi jim država rubila stroje, če ne bi izplačevali plač – ne moti pa jih naraščanje prekarnosti in števila kršitev delavskih pravic.