Avstrijski zgled Mariboru

Vzdevek je dobil po orožju, s katerim je streljal med vojnami na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Na koncertih je oblečen v črno, opleta z velikanskim mečem in z dvignjenimi rokami vpije ustaški pozdrav »Za dom spremni!«. V pesmih poje o »požiganju Krajine do Knina«, o metanju bomb in »gonjenju bande čez izvir« ter o »antikristih, prostozidarjih in komunistih, ki širijo satanske trditve, da nas porazijo«. Kadar ne poje svojih komadov, posega po ustaških – najraje po »evergreenu« Evo zore, evo dana (»treba je prebresti Drino in požgati Srbijo«), za izbrano družbo pa zapoje tudi slavospev taborišču v Jasenovcu (»nesi, Neretva, Srbe proti modremu Jadranu«).

Pa vendar Marko Perković Thompson v dobi alternativnih dejstev menda ni nestrpnež in nevaren hujskač, temveč – kot pravi sam – domoljub.

Milan Trol in Stojan Auer mu verjameta. Prvi je organizator Thompsonovega koncerta 20. maja v Mariboru, drugi lastnik dvorane, v kateri naj bi koncert potekal, sicer pa tudi mariborski mestni svetnik. Oba pravita, da gre zgolj za posel, in si maneta roke ob napovedih o razprodani dvorani. Razlogov za to, da bi se komu na Štajerskem Thompsonov nastop zdel sporen, ne vidita.

Videli pa so jih v avstrijskem Kremstmünstru, kjer so mestne oblasti koncert, ki bi moral biti prejšnjo soboto, po hitrem postopku odpovedale. Župan Gerhard Obernberger je povedal, da na občini sprva sploh niso vedeli, kdo bi moral nastopiti na prireditvi, miroljubno poimenovani Hrvaški večer, ko pa so izvedeli, da gre za Thompsona, so nemudoma ukrepali in organizatorja obvestili, da dvorana ni več na voljo. »Žal mi je, da se je to zgodilo. Sem proti vsakemu ekstremizmu,« je ob tem dejal Obernberger. Alternativna dejstva in sprenevedanje torej niso zalegli. Kot pred tem niso zalegli v Hamburgu, Torontu, na Reki, v Rotterdamu, Sarajevu ter Amsterdamu in Berlinu, kjer so Thompsonu zaradi »fašističnih pozdravov in simbolov« gladko pokazali vrata.

Še odločnejši so bili Švicarji. Ti »sovražnika svobodne in demokratične družbe« kar osem let niso spustili v državo; ko se je spet lahko prikazal v njej, je lahko izvajal le pesmi, ki jih je odobrila policija. Pa so se tudi Švicarji znova naveličali hrvaškega prenapeteža in mu lani jeseni spet brez pardona prepovedali koncert, ki bi ga moral imeti v Schliernu.

Torej se da, če se le hoče. Pa tudi če se noče, bi se moralo dati. Navsezadnje tako določa 63. člen slovenske ustave, ki jasno prepoveduje »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«. V Mariboru pa je še zmeraj veliko sprenevedanja, na upravni enoti še vedno pravijo, da koncerta ne morejo preprečiti.