Veter statusa quo

Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva. Projekti, ki jih sicer ni malo, se navadno ustavijo v fazi pridobivanja dovoljenj in soglasij. Elektru Primorska so načrte na Volovji rebri preprečili zaščitniki ptic iz društva Dopps, družbi Vepa, ki je načrtovala ogromen park vetrnih elektrarn na območju Senožeških brd, pa je načrte prekrižala civilna iniciativa, ki je uspela projekt ustaviti z referendumom.

Civilne iniciative so tako postale nekakšen »naravni plenilec« za projekte vetrnih elektrarn. Streljaj od Kozine, samo na drugi strani avtoceste, zasebni investitor načrtuje postavitev 5 manjših vetrnih elektrarn, podobnih tisti pri Razdrtem. Izdaja gradbenega dovoljenja je trenutno v postopku na upravni enoti v Sežani. A nekaj krajanov se je že organiziralo v civilno iniciativo. »Menimo, da je to prevelik poseg v prostor, ker ima z ekološkega vidika velike posledice,« je nedavno za Radio Koper dejal član Civilne iniciative za Kozino Vladimir Abram. »Mi smo za vetrnice, ampak naj jih dajo na območja, kjer niso moteče za ljudi, na primer proti Slavniku, ne pa v naselje, kjer tudi nimamo študij dolgoročnih vplivov.« Gradnjo vetrnih elektrarn močno ovira tako imenovani učinek NIMBY, ki v prevodu pomeni »ne na mojem dvorišču«. Prebivalstvo večinsko sicer podpira naložbe v vetrne elektrarne, vendar samo v primeru, da sami z njimi nimajo nič. Nasprotniki poleg tega svarijo pred domnevnimi negativnimi zdravstvenimi učinki infrazvoka vetrnih elektrarn, in čeprav ni o tem nikakršnih trdnih dokazov, opozorila postanejo samoizpolnjujoča se prerokba: ljudje, ki živijo v bližini, se začno počutiti nelagodno. Za nekatere nasprotnike je dovolj že to, da jim vetrnice uničijo razgled.

»Subjektivnim prepričanjem težko ugovarjamo, saj so samopotrjujoča,« pravi okoljski filozof dr. Luka Omladič. »Kar lahko storimo, je, da v odprtem javnem dialogu pojasnjujemo drugačno sliko: da številne znanstvene raziskave resnega negativnega vpliva vetrnic na zdravje niso pokazale. Da je mogoče estetsko krajinsko motnjo vetrnic ugledati tudi z drugega vidika: lahko so lepe kot znamenje vsaj poskusa človeštva, da se osvobodi uničujoče odvisnosti od fosilnih virov.« V krajevni skupnosti Senožeče si še niso dobro oddahnili od nasprotovanja projektu Senožeška brda in že se morajo soočiti z novimi načrti: 9 velikih vetrnic na vzpetini Zajčica. Investitor je podjetje Amicus, zemljišče so si s podpisom pogodbe s tamkajšnjo agrarno skupnostjo že zagotovili, dovoljenje za postavitev pa naj bi dobili kar mimo občine, z državnim prostorskim načrtom. »Vetrne elektrarne bi bile od najbližjih hiš v vasi Gabrče oddaljene dober kilometer. Veter se nikoli ne bi obrnil proti vasi,« pravi predstavnik agrarne skupnosti Anton Može.

A lokalna podpora je pičla. Predsednik lokalne skupnosti Senožeče Edvin Škamperle pravi, da negativno mnenje opirajo predvsem na izid posvetovalnega referenduma izpred treh let ter na odločitev občinskega sveta občine Divača, da na območju ne bo dovoljevala gradnje vetrnih elektrarn. »Sem iz Dolenje vasi. In preden so nam v bližino postavili vetrno elektrarno, sem njihovo gradnjo podpiral. Ko je začela delovati, pa so se začeli pojavljati problemi. Kakovost življenja v vasi se je poslabšala.« Može, ki si kot član agrarne skupnosti od načrtovanih vetrnih elektrarn na Zajčici obeta nekaj tisoč evrov letnega prihodka, ima za to svojo razlago. »Tistemu, ki od vetrnice ne dobiva nič, se je življenje poslabšalo, ostalim pa ne.« Luka Omladič meni, da bi morali prav zaradi takih primerov vetrne elektrarne graditi kot skupnostne projekte. »Ali v njihovi lasti, ki bi jim omogočala delež energetske samooskrbe in ekonomsko korist, ali pa z zavezo investitorja, ki bi trajno namenjal pošten delež svojih prihodkov lokalni skupnosti.« Tak poskus poteka v občini Loški Potok, kjer župan Ivan Benčina načrtuje postavitev vetrnega polja do moči 5 megavatov. »Lokalna skupnost bi bila prek socialne zadruge lastnica elektrarne. Del proizvedene elektrike bi bil brezplačno namenjen obratovanju vodnih in kanalizacijskih črpališč, kar bi vsem prineslo nižje zneske na položnicah.« Na posvetu je projekt podprlo približno 80 odstotkov najbližjih prebivalcev.