19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Sklad CVC Capital, ki ga mika nakup Mercatorja
Ameriški sklad s sedežem v Luksemburgu
Alexander Dibelius iz sklada CVC se že nekaj let zanima za nakup Mercatorja. (na fotografiji z ženo na dunajskem opernem plesu leta 2016).
© GettyImages
Ime, ki se v zgodbah okoli (pre)prodaj Mercatorja pojavlja že skoraj desetletje, je CVC Capital Partners. Gre za ameriško investicijsko podjetje, ki ima sedež v Luksemburgu in za 300 institucionalnih, državnih in zasebnih vlagateljev upravlja 71 milijard dolarjev vreden portfelj; vanj je vključenih približno 50 velikih podjetij iz vsega sveta, ki po navedbah CVC-ja zaposlujejo približno 350.000 ljudi. Skoraj 90 odstotkov vlagateljev v CVC prihaja iz ZDA, družba pa ima med drugim delež v Formuli Ena, Zagrebški pivovarni in proizvajalcu kovčkov Samsonite. V CVC-ju sicer pravijo, da ne delujejo kot klasični (hedge) naložbeni skladi, temveč dolgoročni upravljavci premoženja; njihovi investitorji morajo namreč svoj kapital pri CVC-ju vezati na deset let, dobičke pa dobijo izplačane šele ob prodaji naložb. Do te trditve velja sicer biti zadržan, podobno zagotavljajo skoraj vsi tovrstni skladi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Alexander Dibelius iz sklada CVC se že nekaj let zanima za nakup Mercatorja. (na fotografiji z ženo na dunajskem opernem plesu leta 2016).
© GettyImages
Ime, ki se v zgodbah okoli (pre)prodaj Mercatorja pojavlja že skoraj desetletje, je CVC Capital Partners. Gre za ameriško investicijsko podjetje, ki ima sedež v Luksemburgu in za 300 institucionalnih, državnih in zasebnih vlagateljev upravlja 71 milijard dolarjev vreden portfelj; vanj je vključenih približno 50 velikih podjetij iz vsega sveta, ki po navedbah CVC-ja zaposlujejo približno 350.000 ljudi. Skoraj 90 odstotkov vlagateljev v CVC prihaja iz ZDA, družba pa ima med drugim delež v Formuli Ena, Zagrebški pivovarni in proizvajalcu kovčkov Samsonite. V CVC-ju sicer pravijo, da ne delujejo kot klasični (hedge) naložbeni skladi, temveč dolgoročni upravljavci premoženja; njihovi investitorji morajo namreč svoj kapital pri CVC-ju vezati na deset let, dobičke pa dobijo izplačane šele ob prodaji naložb. Do te trditve velja sicer biti zadržan, podobno zagotavljajo skoraj vsi tovrstni skladi.
Za Mercator so v CVC-ju interes pokazali že leta 2009, ko je konzorcij bank upnic pozval zainteresirane kupce k oddajam ponudb za nakup 36 odstotkov trgovske skupine. CVC se je bil pri nakupu delnic pripravljen povezati tudi z državnim Kadom, toda do prodaje takrat ni prišlo. Priložnost se je ponovila leta 2011, ko je CVC za delnico Mercatorja ponudil med 120 in 150 evri, vendar se banke za prodajo spet niso odločile. Američani so poskusili tudi v tretje – leta 2013 je CVC oddal nezavezujočo ponudbo za nakup Mercatorja in izvedel celo skrbni pregled skupine, vendar je moral priznati premoč Agrokorju, ki je poleti 2014 tudi formalno prevzel svojega slovenskega konkurenta. Hude likvidnostne težave hrvaškega lastnika pa so za CVC nova priložnost, da uresniči stare načrte in v morebitnem stečaju Agrokorja pride do naložb, ki ga zanimajo – tudi do Mercatorja. Pri tem mu gredo na roko povezave z družbo AlixPartners, podjetjem, ki Hrvatom svetuje pri prestrukturiranja Agrokorja in je bilo do lanskega novembra v lasti CVC-ja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.