IK, STA

 |  Svet

Julian Assange ni kriv

Švedsko tožilstvo zavrglo obtožbe proti Julianu Assangeu

Julian Assange

Julian Assange
© Cancillería del Ecuador / WikiCommons

Švedsko tožilstvo je danes zavrglo obtožbe o posilstvu proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu in ustavilo preiskavo, ki je trajala sedem let. Več podrobnosti naj bi tožilstvo sporočilo na novinarski konferenci danes opoldne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je sporočilo švedsko tožilstvo, se je "direktorica javnega tožilstva Marianne Ny danes odločila, da opusti preiskavo proti Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva". Švedska je leta 2010 za Avstralca izdala nalog za aretacijo v povezavi z domnevnim posilstvom iz leta 2010, ki ga danes 45-letni Assange vseskozi zanika in zatrjuje, da je bil spolni odnos z žensko, ki ga je obtožila posilstva, sporazumen.

Ko je v Veliki Britaniji izgubil bitko proti izročitvi Švedski, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer biva vse odtlej. Kot trdi Assange, se boji, da ga bodo v primeru izročitve Švedski od tam izročili ZDA, ki ga iščejo zaradi objave zaupnih dokumentov na straneh Wikileaksa.

Novembra lani so ga na ekvadorskem veleposlaništvu tudi zaslišali v prisotnosti namestnice švedskega generalnega tožilca Ingrid Isgrenove in švedskega policijskega inšpektorja. Isgrenova bo danes skupaj z Nyjevo na novinarski konferenci predstavila odločitev glede opustitve pregona proti Assangeu, je poročala dpa.

Njegov odvetnik Per E. Samuelson je sicer v začetku maja vložil novo prošnjo na pristojno švedsko sodišče za preklic švedskega naloga za aretacijo. Kot razlog je odvetnik navedel javne izjave visokih ameriških predstavnikov o tem, da ZDA hočejo Assangeovo aretacijo.

Odvetnik je navedel zlasti nedavne izjave vodje Cie Mikea Pompea, češ da se Assange ne more več skrivati za pravili o zaščiti svobode govora. Izpostavil je tudi besede pravosodnega ministra ZDA Jeffa Sessionsa, da je aretacija Assangea "prednostna naloga".

Sicer je tudi Assange sam napovedal, da se bo predal, če bodo ZDA izpustile nekdanjo ameriško vojakinjo Chelsea Manning, ki je tedaj še kot vojak Bradley Manning Wikileaksu predala zaupne ameriške diplomatske depeše. Chealsea Manning je bila zaradi tega leta 2013 obsojena na 35 let zapora. Po pomilostitvi pa je minulo sredo vendarle prišla na prostost. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.