Izigrani arhitekti

Koprski župan Boris Popovič je politik velikopoteznih načrtov, a kaj, ko se večina teh načrtov konča, še preden se začnejo. Pred leti je sanjal o gradnji več kot 300 metrov visoke stolpnice, ki bi po višini presegala Eifflov stolp in katere gradnja bi stala več sto milijonov. Arhitekti so pripravili idejne zasnove, občina pa si je medtem že premislila.

Po novem si Popovič želi zgraditi razgledni stolp pri predoru Markovec. Občina je 12. aprila razpisala javni natečaj za pridobitev najboljših rešitev za vertikalno mobilno povezavo obalnega območja z Markovim hribom. Toda 8. maja, še preden se je rok za oddajo natečajnih projektov iztekel,je Popovič natečaj ustavil. Po uradni razlagi se je za to odločil zaradi ugotovitve, »da bo za realizacijo projekta potrebno pristopiti k specifičnim tehničnim rešitvam konstrukcijskih elementov, ki pogojujejo drugačne prostorske elemente za umestitev dvigala v prostor«, a precej verjetnejša se zdi neuradna razlaga, po kateri je razlog za prekinitev natečaja to, da občini še ni uspelo zagotoviti parcele za gradnjo stolpa, in vprašanje je, ali ji bo to sploh kdaj uspelo.

Kljub prekinitvi natečaja pa koprska občina arhitekturnim birojem, ki so se natečaja udeležili, ne namerava izplačati odškodnine za vloženo delo. Pri tem se sklicuje na zakon o javnem naročanju. Ta v 90. členu naročniku res daje pravico, da do roka za oddajo ponudb kadarkoli ustavi postopek oddaje javnega naročila, in to brez posledic, se pravi, da ponudniki niso upravičeni do izplačila odškodnine.

Toda ali je takšno ravnanje poslovno korektno? Brez dvoma ne. Kaže na prezir do arhitektov, ki so skoraj mesec dni garali za prazen nič. »Gre na slabo prakso in neprofesionalno delo občine in njen odnos do tujega dela,« pravi Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije. »Arhitekturna stroka je imela pomisleke že ob razpisu natečaja. Spraševali smo se, ali Koper res potrebuje tak stolp. Toda če se je občina že odločila za stolp in zanj razpisala natečaj, bi bilo vsekakor smiselno in odgovorno, da ga ne glede na kakršnekoli novonastale težave konča, saj bi tako pridobila raznolike arhitekturne rešitve, na podlagi katerih bi lahko pripravila strategijo oblikovanja obalnega območja.« Na občini vztrajajo, da arhitekti, ki so sodelovali na natečaju, niso upravičeni do odškodnine, tudi zato ne, ker v tako kratkem času še niso mogli imeti kakšnih resnejših stroškov, v Zvezi društev arhitektov, pa tudi v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije pa so nasprotnega mnenja. »Natečaj je bil razpisan 12. aprila, rok za oddajo je bil 15. junij 2017. Večina arhitektov, ki se je odločila sodelovati na natečaju, je bila že v zaključni fazi dela, zato jim pripada primerna odškodnina. Nedopustno je razmišljanje javnih uslužbencev, ki so plačani iz proračuna, da mesečna plača pripada samo njim,« poudarja Ivaničeva.

To ni prvič, da je Popovič ustavil natečaj. Enako je storil že leta 2012, ko je zaradi domnevne kršitve načela anonimnosti (ki pa ni bila nikoli dokazana) prekinil oziroma za neuspešnega razglasil natečaj za športno-rekreacijski park Bonifika. Res je sicer, da je koprska občina v tem primeru sodelujočim arhitekturnim birojem izplačala vsakemu po 750 evrov odškodnine, a jo je odnesla še dokaj poceni, saj dejanski stroški za izdelavo natečajnega projekta znašajo v povprečju vsaj 3000 do 5000 evrov.