Strah pred volitvami

V sestavku z navedenim naslovom avtorica Urša Marn navede tudi, da je “… v državi, kjer je lastniških več kot 85 odstotkov stanovanj…” težko doseči soglasje o obdavčitvi premoženja. Navede tudi podatek o številu stanovanjskih enot, iz katerega sledi, da ob 2 milijonih prebivalcev pride ena stanovanjska enota na 2,3 prebivalca, kar je manj, kot šteje članov povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5; SURS, splet). Stanovanj je torej v Sloveniji dovolj. Zakaj je takšen problem uvesti “pravično” obdavčitev nepremičnin? Če je bojazen zastran tistih (starejših) posameznikov, ki imajo eno samo (mnogo preveliko) stanovanjsko enoto, v kateri živijo, se ga da razrešiti: le-to se na ustrezen način izvzame iz obdavčenja, ustrezno pa se obdavči vse tiste enote, ki jih posameznik ne potrebuje kot lastno bivališče.

Naj v ilustracijo navedem zanimiv primer iz ZDA, t.i. središča “gnilega kapitalizma”, kjer kljub pri nas precej uveljavljenemu slabemu mnenju o prav vseh ameriških rečeh najdemo tudi primere zelo dobrih praks, če jih seveda želimo videti. Univerza Princeton na svoji spletni strani pove, da je kot ena izmed najboljših univerz na svetu tudi ena od redkih ameriških, kjer je šolanje lahko brezplačno, saj je njihova štipendija — oz. popust pri sicer zelo visoki šolnini — odvisna le od premoženjskega stanja študentove družine, in to enako za ameriške in vse druge študente. Univerza ponuja spletni kalkulator, s pomočjo katerega se lahko vnaprej oceni, koliko bi leto otrokovega šolanja na prestižni univerzi stalo in če je družina manj premožna, strošek res ni visok oz. je lahko celo enak nič, če je družina revna.

Kje je tu povezava z naslovno temo, davkom na nepremičnine? V formular princetonskega kalkulatorja je poleg dohodkov seveda potrebno vnesti tudi podatke o drugem premoženju, vključno z vrednostmi nepremičnin, ki so v lasti družine. Pri tem je IZVZETA nepremičnina, v kateri družina stanuje!

In v čem je trik te “dobrodelnosti”, saj potemtakem bi na Princetonu (skoraj zastonj) lahko študiral (skoraj) vsak otrok? Precej preprosto: ključni vstopni pogoj je preizkus sposobnosti in znanja kandidata, poleg dotedanjih šolskih rezultatov in znanja jezika je najpomembnejši rezultat enega od standardnih (sprejemnih) testov (npr. SAT). Za vpis na univerzo Princeton se je kandidatu smiselno potegovati le, če ima rezultat testa nekje nad 90%. (Le potencialno) najboljše študente so pač pripravljeni “sponzorirati”, ne glede na to, ali prihajajo iz Amerike ali morda iz Slovenije!

In tako se vrnemo v Slovenijo, kjer se univerze (ministrstvo za šolstvo, vlada?) v zadnjih letih trudijo, da bi študirali ne več le vsi otroci, ampak celo več kot vsi. Tako je bilo za šolsko leto 2017/18 razpisanih 18.147 mest za prijavo na fakultete (http://www.mestomladih.si/dijaski-os/ clanki/stanje-prijav-na-fakultetah/), medtem ko je bilo v letu 1998 živorojenih 17.856 otrok (SURS, splet). Precej let nazaj, ko se je hiper-prijaznost slovenskih univerz začenjala, je, če se prav spomnim, nekdanji rektor mariborske univerze, Alojz Križman, med zadnjimi opozarjal, da naj bi bil univerzitetni študij, kot je bil zamišljen, primeren za manjši del populacije, ne za vse, saj se s tem nujno razvrednoti. Pri nas pa sedaj - ah, kaj ni to lepo - baje omogočamo prav vsem otrokom razkošje neomejene izbire študijskih programov. Iz ekstrema v ekstrem: podpiramo “elitizem” oz. privilegije t.i. elit, kjer ga ne bi smelo biti, in ga preprečujemo, kjer bi moral biti.

Prednost slovenske “majhnosti” pa je v tem, da imamo zato (lahko) vse precej dobro prešteto in izmerjeno. Lahko bi — tudi znanja za to imamo dovolj — na podlagi relativno kvalitetnih podatkov izdelali dobre in pametne, celo pravične sisteme (modele), začenši s spletno aplikacijo, ki bi omogočila direktno izjasnjevanje volivcev, brez zamudnega zbiranja in potrjevanja podpisov na UE in dragih referendumov, npr. za izbor med npr. tremi dobro premišljenimi modeli obdavčenja nepremičnin. Ali pa za referendum proti neprimerni prodaji NLB, kot tudi za kakšno odločitev v šolstvu in še kje, če vlada ne zna ali ne želi pametno presoditi, kadar so blizu volitve ali pa kaj drugega. Česa v resnici nočemo?